Matic Maruško končal igralsko kariero, a najbrž bo ostal pri Muri
Odlični slovenski nogometaš Matic Maruško, ki izvira iz Apaške doline, je pred dnevi dokaj nepričakovano prekinil pogodbo z murskosoboškim prvoligašem Muro, a poslavlja se le kot igralec. Kot so zapisali pri NŠ Mura, bo Maruško tudi po koncu nogometne poti v Fazaneriji ostal vpet v delovanje kluba. Igralec z vzdevkom Mata je rekorder po številu uradnih nastopov v Murinem dresu, saj jih je v 14 sezonah zbral kar 368. Je nogometaš, ki je zbral največ nastopov v prvenstvu in evropskih tekmovanjih, črno-belim pa se je že kot mladenič pridružil v mlajših selekcijah leta 2001. Prvi nastop v članski konkurenci je vpisal na pokalni tekmi z Veržejem 23. aprila 2008, zadnjo tekmo za Muro je odigral pred dnevi v 18. krogu državnega prvenstva proti Kopru. Njegov zadnji zadetek za Muro je bil gol za zmago na prekmurskem derbiju proti Nafti v 1. krogu sezone. „Z današnjim dnem se od igrišča poslavlja eden od najbolj prepoznavnih Murašev in eden tistih, za katerega lahko že zdaj povemo, da bo šel med “legende čarno-bejlih”. S svojim delom, pripadnostjo in predanostjo je bil tisti, ki je dajal vzor vsem ostalim,“ so pred dnevi zapisali na družbenih omrežjih NŠ Mura.
Matic Maruško, ki je bil eden izmed kapetanov Mure v zadnjih letih, je sodeloval pri vseh največjih uspehih kluba v zadnjih letih, so še zapisali pri klubu, s katerim je prehodil pot od druge lige do igranja v skupinskem delu konferenčne lige. „Prišel je trenutek, ko sem se odločil za konec nogometne kariere pri Muri. O tem trenutku sem razmišljal že dlje časa, vendar sem nekako še zmeraj čutil, da lahko nadaljujem in pomagam vsem, ki prihajajo v naš klub, predvsem mladim. Zmeraj sem delal v dobrobit kluba, slačilnice, dres z Murinim grbom pa s ponosom oblekel in kot kapetan želel biti vzgled ostalim,“ je med drugim ob koncu dolgega nogometnega poglavja dejal fant iz Apaške doline, ki je vedno, na vsaki tekmi, ko je dobil priložnost, dal vse od sebe.
„Vsi tisti, ki me poznate, veste, da nikoli nisem delal ničesar v nasprotju s klubom, vsa moja dejanja so bila vedno zgolj dobronamerna. S klubom sem doživel vzpone in padce, saj sem nenazadnje tukaj preživel skoraj vsa leta svoje nogometne kariere. Spomini bodo ostali, predvsem tisti dobri. Spominjal se bom vseh lovorik, ki smo jih osvojili, vseh prijateljstev, ki smo jih stkali in vseh znanj, ki sem jih tukaj dobil in nadgradil. Posebna zahvala gre trenerju s katerim sem največ sodeloval, Anteju Šimundži ter njegovim sodelavcem. Oni so zaslužni za vse uspehe, ki smo jih dosegli v Sloveniji in za priložnost igranja v evropskih tekmovanjih. Rad bi se zahvalil tudi predsedniku kluba Robertu Kuzmiču, takratnemu športnemu direktorju Denisu Rajbarju, ki sta me pripeljala nazaj v Muro in sta bila v veliko podporo nam igralcem. Hvala tudi ostalim trenerjem in zaposlenim v klubu. Hvala vam navijačem, ki ste verjeli vame. To je bila nepozabna zgodba… Triii, štiriii, Mura!“
