Tudi v komi ni pozabil na nogometa in je po treh tednih kot prvo vprašal ženo, kakšen je rezultat
Danes, ko delavski svet praznuje svoj praznik je iz avstrijskega Gradca prišla žalostna novica. V 81. letu življenja je namreč v prestolnici avstrijske Štajerske, kjer je v zadnjih letih živel, umrl legendarni jugoslovanski nogometaš in nogometni trener Ivica Osim. Kot nogometaš je blestel v sarajevskem Željezničarju, iz katerega se je preselil v Francijo, zbral pa je tudi 16 nastopov za jugoslovansko reprezentanco. Še večji vtis je pustil trener jugoslovanske reprezentance. Kot selektor SFRJ je namreč deloval med leti 1986 do 1992, na svetovnem prvenstvu leta 1990 je z njo prišel do četrtfinala. Uvrstil se je tudi na evropsko prvenstvo leta 1992, kjer pa reprezentanca zaradi vojne ni smela sodelovati.
Poleg jugoslovanske je v svoji trenerski karieri vodil še reprezentanco Japonske, ki pa jo je moral zaradi možganske kapi leta 2007 zapustiti. Trenersko kariero je sicer začel v Željezničarju, z njim se je uvrstil v polfinale pokala Uefa, potem pa je bil tudi trener Partizana, Panathinaikosa, Sturma iz Gradca in japonskega Jef Uniteda. Poti so se mu prepletale tudi s številnimi slovenskimi nogometaši. Zaradi svetlih las in načina igranja sta se mu v karieri prijela vzdevka Švabo in Strauss z Grbavice.
Ivica Osim se je rodil v Sarajevu leta 1941, in bi čez pet dni praznoval 81. rojstni dan. Odrastel je v soseski Grbavica, kjer je tudi začel igrati nogomet. Bil je uspešen nogometaš (Željezničar Sarajevo, Strasbourg, Sedan in Valenciennes), nato pa še uspešnejši trener. Vodil je tudi Srečka Katanca, dvakrat pa naj bi zavrnil tudi klic slovitega Real Madrida. Umrl je v Gradcu, kjer je kot trener deloval med leti 1994–2002. Nazadnje je vodil reprezentanco Japonske, a se je ob zdravstvenih težavah – v Čibi ga je doma med ogledom nogometne tekme leta 2007 zadela kap –, nato povsem umaknil iz nogometa. Kar tri tedne je bil v komi, a se nato prebudil, ženo pa naj bi najprej vprašal: Kakšen je rezultat?
