Nekdanji odlični maratonec Miroslav Vindiš postal nov častni občan haloške občine Videm
Na nedavni osrednji prireditvi ob 18. občinskem prazniku občine Videm, sta župan Brane Kolednik in podžupanja Vesna Vinko, med drugim podelila občinska priznanja in razglasila novega častnega občana. Na svečanosti, kjer je kot častna gostja sodelovala tudi Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora RS, je novi častni občan omenjene haloške občine, postal nekoč odlični maratonec, domačin Mirko Vindiš. Kot je v daljši obrazložitvi zapisal predlagatelj Friderik Likavec, je leto 2024 olimpijsko leto in prav je, da tokrat pobrskajo po spominu, kdo in kdaj je bil prvi olimpijec iz območja sedanje občine Videm pri Ptuju. Mirku (mnogi ga poznajo kot Miroslava) Vindišu je bilo osnovno gibanje človeka, to sta hoja in tek, položeno tako rekoč v zibelko. Že otroško gibanje doma je bilo povezano s spusti, vzponi in premagovanjem razdalj po domačih haloških gričih. Njegov temeljni trening vzdržljivosti in premagovanje razdalj pa sta se mu začela že kot šolarju, saj je dnevno prehodil in tekal 5 km do šole in enako razdaljo tudi nazaj domov.
Novi častni občan videmske občine, ki je bil rojen leta 1963, prihaja iz Ljubstave v omenjeni občini. Osnovno šolo je obiskoval v Vidmu pri Ptuju, za tem Srednjo gradbeno šolo v Mariboru. Najprej se je zaposlil kot gradbenik v Gradbenem podjetju Konstruktor v Mariboru, nato je delal kot gospodar športnih objektov pri Zvezi telesnokulturnih organizacij občine Ptuj. Kasneje se je vpisal na Fakulteto za šport v Ljubljani, kjer je leta 2001 diplomiral. Trenutno je kot učitelj športne vzgoje zaposlen na Osnovni šoli Podlehnik. Svojo športno kariero je začel leta 1980, ko je nastopil kot član ptujske občinske reprezentance na krosu časnika Delo v Radovljici. Nato je začel redno trenirati pri Francu Ivančiču, trenerju Atletskega kluba (AK) Ptuj, z njim je sodeloval deset let. Leta 1982 je postal član takratne jugoslovanske reprezentance in nastopil na balkanskih igrah v Atenah. Leta 1985 je na balkanskem atletskem prvenstvu v Bolgariji dosegel svoj prvi veliki uspeh, ko je na maratonu osvojil 3. mesto. Konec osemdesetih in v prvi polovici devetdesetih let je bil najboljši maratonec v Jugoslaviji in Sloveniji. Dvakrat se je udeležil olimpijskih iger in nastopal na mnogih velikih tekmovanjih.
Tako je leta 1988 nastopil na olimpijskih igrah v Seulu in kot član reprezentance SFRJ, zasedel 25. mesto, leta 1992 pa je olimpijske igre v Barceloni, kot slovenski reprezentant končal na 40. mestu. Na svetovnem pokalu leto pred olimpijskimi igrami(1987), prav tako v Seulu, je z 10. mestom na svetovnem pokalu prvič tekel državni rekord (2:13,46). Vrhunec njegove kariere predstavlja 14. mesto na maratonu na svetovnem prvenstvu v Rimu. V istem letu je na najbolj prestižnem maratonu v New Yorku, kjer je zabeležil svoj najboljši čas in nekdanji državni rekord (2:13:39), osvojil 8. mesto. Leta 1988 je zmagal na dunajskem maratonu, v letu 1990 pa je na evropskem prvenstvu v Splitu zasedel 12. mesto. Zmagal je tudi na številnih domačih tekih in maratonih. Bil je petkratni državni prvak Republike Slovenije v velikem maratonu in dvakrat v malem (21 km), v nekdanji skupni državi pa enkrat državni prvak v maratonu, petkrat v malem maratonu, dvakrat na teku na 10 km na atletski stezi in enkrat v krosu. V letu 2001 je dosegel enega svojih največjih uspehov, ko je na evropskem prvenstvu na Nizozemskem na teku na 100 km dosegel 3. mesto. Leta 2003 je prenehal trenirati in začel teči le za rekreacijo.
V letu 2005 se je vrnil na mednarodno prizorišče, ko se je udeležil olimpijskih iger za veterane v Edmontonu (Kanada), kjer je osvojil tri zlate kolajne v tekaških disciplinah na stezi in na cesti.
Po njem je bila nekaj let poimenovana atletska šola, ki deluje pod okriljem AK Ptuj. V osemdesetih in devetdesetih letih je desetkrat prejel naslov najboljšega športnika Ptuja, v letih 1987 in 1990 pa je bil proglašen za najboljšega atleta Slovenije. Leta 2001 mu je Atletska zveza Slovenije podelila priznanje za 100- kilometrski tek na Nizozemskem, v letu 2005 pa je bil najboljši slovenski atletski veteran na Ptuju. V svojem aktivnem športnem udejstvovanju je postavil številne državne rekorde v teku na daljše proge vse od 3000 m in do 100 km razdalj. Še danes je nosilec rekorda v teku na 30 km s časom 1:36:47,6 in teka na 100 km s časom 6:52,48. rekorda sta stara že več kot 20 let. Kot predan atlet se je v svetovno najbolj razširjeni in najštevilnejši športni disciplini atletiki, v kateri tekmujejo prav vse države sveta, odlično uvrščal kot aktiven atlet in danes tudi kot upokojeni športni veteran. Tek je njegovo življenje, ki je predstavljeno tudi v kratkem športnem filmu Tekač.
Zaradi vsega tega in še številnih drugih dosežkov, so se odgovorni v občini Videm soglasno odločili, da Mirku Vindišu podelijo naziv častni občan občine Videm.
Kljub številnim lovorikam, ki jih je prejel v Halozah, v Podravju, V Sloveniji, Jugoslaviji in celem svetu je Vindiš zagotovil, da se bo našlo mesto tudi za naziv častnega občana. „Vedno se najde prostor za tako častne nazive. Počaščen sem, da nekdo zna ceniti moje minulo delo,“ je dejal človek, ki je s športom veliko pridobil, veliko let pa s treningi in tekmami izgubil. A šport je zaradi vseh dobrih lastnosti vreden svojega časa. Nekdanji vrhunski atlet, ki pravi, da ni najtežje teči daleč, temveč hitro, že vrsto leto poučuje na OŠ Podlehnik, kjer kot pravi „mladim želim privzgojiti željo po gibanju, kajti pomembno je, da se začnejo s športom ukvarjati oz. da vzljubijo gibanje čim prej.« Tudi sicer je še vedno zelo aktiven, saj pravi, da še vedno igram nogomet za veterane ŠD Podlehnik in teče, a le še iz veselja…
In kaj pomeni športniku, da je olimpijec? „Veliko. Nekateri športniki bi dali vse, da se uvrstijo tja in se jih udeležijo, pa jim to žal ne uspe. Če si športnik z dušo, je to največja nagrada za trdo delo in odrekanje, vsaj včasih je bila. Danes so malo drugačni časi in se vse malo drugače vrednoti. Jaz sem še vedno pristaš gesla, da je glavno sodelovati, ne zmagati, saj je prvo mesto le eno,“ pove novi častni občan haloške občine Videm, Mirko Vindiš.
Fotografije: Osebni arhiv, fotografiji s podelitve priznanja – Foto: Črtomir Goznik