Slovenski veterani so na dvajsetih prvenstvih osvojili kar 1665 medalj
Atletska zanesenjaka, mag. Jurij Novak in Iztok Valenčič, sta minulih mesecih, ko je koronavirus tudi športnike in rekreativce bolj kot ne pognala v izolacijo, pripravila nadvse zanimiv pregled nastopov slovenskih atletskih veteranov na minulih dvajsetih balkanskih igrah, ki so 15 krat potekale na stadionih, petkrat pa v dvorani. In med statističnimi podatki, lepo oblikovanega biltena, z veliko fotografijami, seveda najdemo Zdravka Mauka – Magija, ki je med leti 2005 in 2020 nastopil na devetnajstih igrah. V tem času je osvojil zavidanja vrednih 56 medalj, torej povprečno na vsakih igrah skoraj tri medalje. Med slednjimi je: 34 zlatih, 18 srebrnih in štiri bronaste, kar še enkrat potrjuje vsestranskost športnega pedagoga z Melov. Istočasno so Slovenci in Slovenke, na omenjenih 15 poletnih in 5 dvoranskih balkanskih prvenstev (Novi Sad, Atene, Plovdiv, Bar, Izmir, Larissa, Domžale, Izmir, Zagreb, Bukarešta, Istanbul – dvorana, Solun, Bukarešta – dvorana, Novi Sad, Stara Zagora, Beograd – dvorana, Celje, Istanbul – dvorana, Bukarešta, Beograd – dvorana), skupno osvojili 1665 medalj!
Balkanske igre so sicer tekmovanje z dolgo tradicijo, ob tem so balkanske atletske igre v članski konkurenci najstarejše regionalno tekmovanje na svetu, saj potekajo že od leta 1929. Do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja je bilo tudi pri nas to zelo prestižno ekipno in posamično tekmovanje. Spomnimo se Balkanskih iger v Celju leta 1976 in v Ljubljani 1986. Težko se je bilo uvrstiti v jugoslovansko reprezentanco, ki se je kosala predvsem z močnimi ekipami Bolgarije, Romunije in Grčije. Posamične medalje z balkanskih prvenstev so prinašale visoko kategorizacijo športnikov, ki jim je zagotavljala boljši socialni status. Po osamosvojitvi se je Atletska zveza Slovenije otepala povezav z Balkanom in kar dolgo ni več nastopala na Balkanskih prvenstvih. Danes to počne zelo sramežljivo s skupino drugorazrednih posameznikov, ki si morajo udeležbo plačati sami. Balkanske igre so medtem tudi izgubile nekdanji lesk, čeprav jim skušajo vrniti ugled z vključevanjem držav izven osnovne balkanske regije (Ciper, San Marino, Izrael, Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Avstrija in Ukrajina).
Ob tem, kot pišeta Novak in Valenčič, je zanimiva geografska definicija Balkanskega polotoka, ki poteka južno od navidezne črte med izlivom Soče in izlivom Donave. Kljub temu, da se Slovenija raje uvršča v regijo srednje evropskih držav je hočeš nočeš del našega ozemlja tudi na Balkanu. Leta 1991 uvedejo veteranska balkanska prvenstva V obdobju razpada Jugoslavije so na pobudo Grčije uvedli Balkanska veteranska prvenstva v atletiki. Leta 1991 je na ustanovni konferenci Balkanske atletske veteranske federacije sodeloval tudi srbski del Jugoslavije. Šele leta 2005 so nas in Hrvate povabili srbski atletski prijatelji kot goste v Novi Sad na XIV. Balkansko veteransko prvenstvo. Sodelovali smo s skupino šestih veteranov. Naslednje leto 2006 so nas v Atenah uradno sprejeli v BAVA (Balkan athletic veteran assotiation), ki so jo čvrsto v rokah držali Grki z avtoritarnim predsednikom Simeonidisem. V naslednjih letih smo se uveljavljali kot zelo uspešni tekmovalci v skupini trinajstih držav, saj so se poleg Grčije, Bolgarije, Romunije, Turčije in Srbije priključile še Hrvaška, Slovenija, BiH, Črna gora, Makedonija, Albanija in Moldavija. Vključitvi Kosova se srdito upirajo nekatere bližnje države na čelu s Srbijo.
Leta 2015 sta bila »nezamenljivi« predsednik BAVA-e Simeonidis in grška zveza OEVAS suspendirana s strani Evropske veteranske zveze zaradi goljufanja z letnicami rojstva. Takrat smo organizacijo prenovili in preimenovali v BAMA (Balkan athletic masters assotiation). Dogovorili smo se, da BAMA-o vodi vsako leto predsednik tiste nacionalne veteranske zveze, ki prireja prvenstvo. Pomembne funkcije v BAMA-i so še generalni sekretar (Valeriu Rosetnic), podpredsednik (eno leto po predsedovanju) in tehnična komisija (Ozkan, Marinescu, Pukšar in Ivanov). Slovenski veterani in veteranke smo zelo uspešni na Balkanskih prvenstvih. Balkansko veteransko prvenstvo je po kakovosti nekje med državnim in evropskim prvenstvom. Medtem ko so evropska in svetovna veteranska prvenstva večkrat nedosegljivo daleč, so balkanska prvenstva bližje, zato se jih udeležuje veliko naših veteranov. V zadnjih letih smo Slovenci izredno uspešni v konkurenci teh 13 držav, saj dosegamo veliko odličij in balkanskih rekordov v različnih kategorijah. Medalje so v množici starostnih kategorij vsem dosegljive in veliko število medalj ni primerljivo s tekmovanji v članski konkurenci. Na primer: v teku na 100m nista na voljo le dva kompleta medalj za moške in ženske, ampak vsaj 20 kompletov za kategorije od M35 do M90 in Ž35 do Ž80. Čeprav smo se BAVA-i priključili šele leta 2005, smo že napredovali do skupno četrtega mesta po skupnem številu osvojenih medalj za Grčijo, Romunijo in Bolgarijo ter pred ostalimi državami nekdanje Jugoslavije…
