Ko je doma, na kmetiji, sam vidi, kaj je potrebno in tako prime za traktor, lopato, vile…
Novi svetovni atletski prvak Kristjan Čeh je že pred naslovom bil ponos kraja in regije
Vsa Slovenija, zlasti ljubitelji atletike, se je včeraj, v vročo sredo, kljub težavam z uničujočim požarom na Krasu, kjer se je spet izkazala dobrodelnost prostovoljnih in poklicnih gasilcev, ter marsikje pomanjkanjem vode, prebujala s čudovitimi občutki in veselimi novicami iz ZDA. Peti dan svetovnega prvenstva v atletiki v ameriškem Eugenu (država Oregon), ko so podelili štiri komplete medalj, smo v Sloveniji dočakali drugo zlato medaljo na atletskih svetovnih prvenstvih sploh. Slovenske ljubitelje atletike in najbrž vse državljane je namreč z naslovom svetovnega prvaka v metu diska navdušil Kristjan Čeh, 23-letni fant iz Podvincev pri Ptuju. Vse oči slovenskih navijačev so bile uprte v met diska, kjer je bil Čeh prvi favorit za zlato kolajno. In Ptujčan je upravičil pričakovanja ter z rekordom svetovnih prvenstev (71,13 metra) v velikem slogu osvojil svoj prvi naslov svetovnega prvaka. Na Haywardu Fieldu je bil 23-letnik razred zase. „Po drugem metu, ki je bil prek 69 metrov, sem si dejal le, da ne smem izgubiti medalje, pa katerakoli bo. Že pred tekmo sem si zastavil cilj, met čez 70 m in rekord prvenstev. To je moja prva članska medalja in to kar zlata,“ je bil takoj po nastopu, ogrnjen s slovensko zastavo vesel Čeh, saj je že doslej veljal za junaka svojega ptujskega območja in cele Slovenije, po osvojitvi tega naslova pa je še dodatno zrasel…
„Star sem komaj 23 let, čaka me še deset ali več let kariere. Vmes bo še veliko olimpijskih iger, svetovnih in evropskih prvenstev. Pomembne so medalje, vsekakor, zadovoljen sem, da sem svetovni prvak, ampak zame ima večji pomen svetovni rekord. Ta ostane za dlje časa zapisan v zgodovino, v metu diska je, recimo, najstarejši.“ Mimogrede najboljši dosežek v zgodovini meta diska, s katerim so tekmovali že na antičnih olimpijadah, je s 74,08 m Nemcu Jürgnu Schultu uspel v domačem Neubrandenburgu 6. junija 1986. Temu se je najbolj približal Litovec Virgilijus Alekna, dvakratni olimpijski in svetovni prvak, ko je leta 2000 v Kaunasu vrgel 73,88 m za drugi dosežek vseh časov. Drugi dosežek na SP v Eugenu pa je zmogel prav sin Virgilijusa Alekne, Mykolas Alekna, ki se je z 69,27 m Čehu še najbolj približal. A Slovenec je bil danes razred zase.
„Pred tekmo sem se pogovarjal z mojim trenerjem Gerdom Kanterjem. Alekna je star 19 let, njegov čas še pride. ‘Danes je tvoj dan,’ mi je dejal Kanter. Bil je zelo zadovoljen z metom prek 71 m. Po njem mi je rekel, da še imam rezerve in da grem lahko še prestavo višje. Nisem tak talent, kot je Alekna, ki se je rodil praktično z diskom v roki. Imam pa prednost, ker sem zelo visok in imam zelo velik premer rok. Imam velik potencial… Ni mi žal, da sem šel v atletiko, vedno sem rad metal disk, še vedno to rad počnem in tu bom ostal.“ pove Čeh, ki je začel trenirati šele pri 15 letih. In čeprav je imel pred leti tudi ponudbe, da bi šel v kakšen drug šport, ki prinaša več denarja, kot je košarka, pa se ni za to odločil.
V ZDA, kjer je košarka doma, je osvojil šele drugo slovensko zlato medaljo in skupno šesto na dosedanjih 18 SP. Doslej je bil zlat le Primož Kozmus v metu kladiva v Berlinu leta 2009. „Ampak jaz sem zlato kolajno osvojil z rekordom prvenstev,“ je z velikim nasmehom dodal Čeh, ki osvojil prvo člansko medaljo, in to zlato. „Z veseljem sem spremljal, kaj drugi pričakujejo od mene. Sam pa sem vedel, kaj moram storiti, in to sem tudi naredil. Vedel sem, da se od mene veliko pričakuje, pisalo se je o medaljah, o zlati medalji. A v finale sem šel sproščen. Nisem veliko razmišljal o tem. Imel sem čiste misli, tehnika, krog, občutki. Če to zadenem, bo letelo, in to se je tudi zgodilo.“
In tega smo se veselili v vsej Sloveniji, še zlasti na kmetiji Čeh v Podvincih in celotnem tamkajšnjem območju, kjer so noč med torkom in sredo vsi nekako bili na trnih. Kristjanov oče Milan Čeh nam je razložil, da minulo noč ni bilo spanja, saj je vsa družina, svojci, sorodniki in prijatelji čakali na končno odločitev v ZDA. „Vedeli smo, da ne bo razočaral, kar se je tudi potrdilo, a smo vseeno nekoliko trepetali in bili na trnih, kot se reče“, nam je povedal oče Milan, ki ni želel komentirati, kam bo Kristjan vložil finančni del nagrade. „Slišal sem, da se govori o nakupu novega traktorja, a boljše je če o tem on sam pove svoje,“ pove Milan, ki je enako kot mama Marina ponosen na svojega najstarejšega otroka. Isto velja tudi za 20-letni hčerko Patricijo in mlajšega sina, 18-letnega Klemna, ki sta navdušena nad dosežki starejšega brata.
„Kristjan je že pred tem naslovom bil ponos našega kraja in širše regije, sedaj pa je dejansko junak“, pove oče Milan, ki nam je ekskluzivno povedal, kako je Kristjan le redko doma, ker je nenehno na treningih in tekmovanjih, ob tem pa kar nekaj časa preživi v Estoniji, ki bo očitno njegova druga domovina. „Moram pa priznati, da Kris vedno ko je doma sam opazi, kaj je potrebno postoriti na kmetiji. Nič mu ni potrebno narekovati, saj sam poprime za traktor, vile, motiko… Čudni bi bilo, če tem ne bi bilo tako, saj je tukaj odraščal in je vajen vsega. Tudi zaradi tega, ne le njegovih dosežkov na športnem področju, smo vsi, zlasti midva z mamo Marino, ponosni nanj in nas ne presenečajo vsi ti dosežki,“ nam je povedal Čeh, ki dodaja, da ga je ain takoj po tekmi v ZDA Kristjan poklical, kot se to dogaja po vsaki pomembnejši tekmi.
„Noro je bilo v ZDA, a tudi pri nas v Podvincih, kjer pa živina ni trpela, saj je potrebo mleko odpeljati na uro, molznicam in drugi goveji živini postreči s hrano in vodo. Niti največji dosežki ne smejo dovoliti, da bi živali trpele“, še enkrat poudari ponosni oče Kristjana Čeha.
Kristjan Čeh se je rodil 7.2.1999, na Ptuju: uradno prebivališče ima v Podvincih pri Ptuj in estonski prestolnici Tallinu odkoder prihaja njegovo dekle. Njegova višina je 206 cm, teža pa 130 kg, kar pomeni, da mora med treningi in delom na kmetiji pojesti veliko jajc, palačink, testenin… Njegov trener je Gerd Kanter, do junija 2021 pa ga je sedem let treniral Gorazd Rajher. Po poklicu je študent agronomije, zaposlen v slovenski vojski. Njegovi hobiji so občasna pomoč na domači kmetiji v Podvincih
A atletski disciplin – met diska ima osebni in slovenski rekord: 71,27 m, 21. maja, Birmingham (evropski rekord do 23 let). V Birminghamu je 21. maja letos na diamantni ligi z 71,27 m in državnim rekordom prešel na deseto mesto vseh časov. Njegov športni idol je upokojeni nemški metalec diska Robert Harting, naj hrana/naj pijača sta: dunajski zrezek in fanta. Št. Noge je: 49,5 če ne bi bil športnik pa bi delal na domači kmetiji v Podvincih.
Največji dosedanji uspehi:
OI: 5. mesto, Tokio 2021; SP: 1. mesto, Eugene 2022, 31. mesto, Doha 2019; ostali uspehi: 1. mesto, EP do 23 let, Tallinn 2021; 1. mesto, EP do 23 let, Gävle 2019; 1. mesto, evropski pokal v metih, Šamorin 2019; 2. mesto, SI Tarragona 2018; 15. mesto mladinsko SP Tampere 2018…
