Veliko mladih uspešno opravilo izpite za višji pas
Pod vodstvom glavnega trenerja Shotokan Karate-do kluba Gornja Radgona Predraga Grujiča, in članov komisije: Nine Šenekar in Vena Jaša Grujiča, so v telovadnici »Partizan« v Gornji Radgoni potekali izpiti mladih karateistic in karateistov za višje pasove. Skupaj je izpite opravilo kar 33 članic in članov, otrok iz OŠ Gornja Radgona in OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova, ki trenirajo v Gornji Radgoni. Število mladih karateistov in njihovo uspešno delo pa so samo potrdilo, da v Gornji Radgoni omenjeni borilni šport nikoli ne bo zamrl.
Tokrat so izpite za napredovanje opravili (OŠ Gornja Radgona), rumeni pas: Veno Josip Galer, Alex Vurcer, Žiga Fujs, Miha Kovačič, Nik Kraner, Tobias Kraner; Oranžni pas: Niko Kralj, Paskal Kraner; Zeleni pas: Aleksander Brenčič, Valentina Vrbančič, Anja Kralj, Gal Rakuša, Filip Jakob Veberič, Gal Žnidarič, Sven Pichler, Jora Mulec; Vijolični pas: Teo Kurbos Jelen, Andraž Stariha; Modri pas: Tim Merčnik, Bine Petek, Alen Kraner, Nejc Šajnovič, Vitan Premuš, Jaka Reihs; Rjavi pas: Nika Mulec in Lukas Grum.
OŠ Negova, rumeni pas: Alex Bratuša, Bastian Brajnik, Maj Metličar; Oranžni pas: Lado Bratuša, Vital Tavželj; Vijolični pas: Osho Roshman Soto in Nikola Marcel Čuček.
Zgodovina karateja
Karate je borilna veščina, ki izvira iz japonske Okinawe. Mojster Gichin Funakoshi ga je prilagodil in preoblikoval tako, da je ta postal del življenja tistega, ki ga je treniral. Pred tem preoblikovanjem je pomenil karate le skupino določenih tehnik, ki niso dovoljevale samoobrambe z uporabo orožja, ampak samoobrambo z rokami in nogami. Kljub temu da so v karateju vidni manjši vplivi Kitajske, je ta borilna veščina predvsem okinawska in potemtakem tudi japonska. Pred Funakoshijevo prilagoditvijo in preoblikovanjem karateja bi lahko tega imenovali karate-jutsu. Na Funakoshija so vplivale tradicionalne borilne veščine glavnih japonskih otokov (kot so npr. kyudo, kendo, judo).
V karateju kot borilni veščini je poudaril njegovo filozofijo, in sicer v smislu, da vse, kar se naučiš pri karateju, lahko preneseš na svoje vsakdanje življenje. S to razlago je utemeljil, zakaj lahko karate živimo, zakaj lahko karate predstavlja način življenja (karate-do – »do« pomeni način oz. pot). Funakoshi je kombiniral karate tehnike in tradicionalni budo (borbeni način) tako, da je vstavil bistvo buda v »srce« karateja (realni način borilnih veščin).
