V zadnjem obdobju se vse pogosteje soočamo z dejstvom, da je od nekdanjih prepogostih vpisov na pedagoško oz. filozofsko smer ostala le pobožna želja. Učiteljski poklic še zdaleč ni več tako spoštovan in cenjen, kot je bil nekoč. In zakaj je temu tako?
Učitelji imajo ključno vlogo pri oblikovanju prihodnosti družbe, saj ne le prenašajo znanje, ampak tudi vzgajajo, spodbujajo radovednost, kritično razmišljanje in empatijo. Njihovo delo zahteva potrpežljivost, strokovnost in sposobnost prilagajanja različnim učencem in izzivom.
Pomembno je, da se spoštuje njihovo strokovno znanje in trud, ki ga vložijo v pripravo kakovostnih učnih programov, ter da se jih podpira s primernimi delovnimi pogoji, stalnim strokovnim izobraževanjem in ustreznim finančnim priznanjem. Ko je učiteljski poklic cenjen in spoštovan, se to odraža tudi na kakovosti izobraževanja, kar koristi celotni družbi. Tega se bomo morali zavedati vsi v družbi – učenci, predvsem pa starši.
Vse pogoste prihaja do vmešavanja staršev v izobraževalni proces. Aktivna vloga staršev v izobraževanju otrok je načeloma pozitivna, saj starši lahko nudijo podporo, spodbudo in domačo pomoč, kar prispeva k uspehu otrok v šoli. Dogaja pa se, da nekateri starši prestopijo mejo med podporo in prekomernim vmešavanjem, kar lahko povzroči težave.
Vse več učiteljev in vodstev šol ugotavlja, da če starši preveč posegajo v učni proces, to zmanjšuje avtoriteto in profesionalnost učiteljev. To vsekakor negativno vpliva na njihovo delo in odnose z učenci. Starši vse pogoste zahtevajo prilagoditve (ne samo starši otrok s posebnimi potrebami, temveč tudi vse pogosteje tudi ostali), ki niso vedno v skladu z učnim načrtom ali načeli izobraževanja. To povzroča dodaten stres in še večjo obremenitev učiteljev.
Starši, ki želijo preveč nadzorovati otrokovo izobraževanje, lahko otroka prikrajšajo za samostojnost in odgovornost, kar sta ključni kompetenci za uspeh v življenju. Učitelji so strokovno usposobljeni in uporabljajo dokazane metode poučevanja, ki jih starši pogosto (ali sploh) ne poznajo, kar lahko povzroči konflikte in nejasnosti.
Strokovnjaki predlagamo konstruktivno sodelovanje med učitelji in starši. Starši in učitelji naj delujejo kot partnerji in skupaj ustvarjajo podporno okolje za učence. Prvi naj ponudijo vpogled v otrokove specifične potrebe, učitelji pa morajo ostati glavni nosilci izobraževalnega procesa in strokovne presoje. Potrebna je torej kulturna komunikacija in medsebojno zaupanje, pri čemer se spoštuje vloga in strokovnost učiteljev.
Upad spoštovanja do učiteljskega poklica ima večplastne vzroke, med katerimi sta nedvomno plača in sistem nagrajevanja v okviru enotnega plačnega sistema javnih uslužbencev. Učiteljski poklic je pogosto premalo cenjen tudi zato, ker so plače relativno nizke v primerjavi z zahtevnostjo dela in odgovornostjo. Plače v javnem sektorju strogo določene glede na določen plačni razred, ne omogoča dovolj fleksibilnosti za nagrajevanje izjemnih dosežkov učiteljev. Upam, da se bo s spremembo plačnega sistema to spremenilo. Učitelji so demotivirani, saj imajo občutek, da njihova prizadevanja niso ustrezno vrednotena. Tukaj se začnejo težave pri privabljanju in zadrževanju talentov, saj mladi morda zadnje čase raje pogoste (kot nekoč) izberejo poklice z višjimi plačami ali večjimi možnostmi za napredovanje.
Če zaključim, plačilo za opravljeno delo (pri učiteljih to velja tako v šoli kakor tudi doma) vsekakor igra pomembno vlogo pri zmanjšanju privlačnosti in spoštovanja učiteljskega poklica. Za izboljšanje položaja učiteljev bi bilo treba poskrbeti za ustrezno nagrajevanje, boljše delovne pogoje, večjo družbeno podporo in priznanje pa tudi zmanjšanje birokracije in pritiskov. Spoštovanje učiteljskega poklica je ključno za kakovostno izobraževanje in dolgoročen razvoj družbe. Tega se moramo zavedati sedaj in takoj, da ne bo prepozno (pri nas se to pogosto dogaja), ko bo osip odločanja za učiteljski poklic tako nizek, da se bo pod vprašaj postavljalo strokovnost izvajanja učnega procesa. Že sedaj pogosto prihaja do zamenjav in nadomeščanja določenih profil učiteljev glede na predmetno področje z nestrokovno izobraženimi. Prav zato moramo stremeti k temu, da učiteljem dajemo v družbi tisto vlogo in pomen, ki jim pripada.
Doc. dr. Bojan Macuh, prof. soc. in slov.
