Predsednica države odlikovala Veroniko Flisar, prvo vzgojiteljico v prvem romskem vrtcu v Sloveniji in nekdanji SFRJ
Ob letošnjem državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar na posebni slovesnosti podelila državna odlikovanja Republike Slovenije. Med prejemnicami najvišjih državnih odlikovanj je tudi Veronika Flisar iz Murske Sobote, prva vzgojiteljica v prvem romskem vrtcu v Sloveniji, ki je iz rok predsednice prejela medaljo za zasluge Republike Slovenije. Njeno delo, vztrajnost in osebna predanost so postavili temelje za predšolsko vzgojo romskih otrok ter pomembno prispevali k izboljšanju kakovosti življenja v skupnosti. Prvi romski vrtec v Sloveniji je sicer bil ustanovljen leta 1962 v romskem naselju Pušča pri Murski Soboti. Republika Slovenija se z državnim odlikovanjem Veroniki Flisar zahvaljuje za neprecenljiv in izjemen prispevek na področju predšolske vzgoje ter vključevanja romskih otrok v izobraževalni sistem, saj je s svojim delom in življenjem pokazala, kako človek s strastjo in ljubeznijo lahko spreminja svet okoli sebe na bolje.
Kot so zapisali v obrazložitvi zapisali v Uradu predsednice, je „Nataša Pirc Musar izdala ukaz o podelitvi odlikovanja Republike Slovenije, za neprecenljiv in izjemen prispevek na področju predšolske vzgoje ter vključevanja romskih otrok v izobraževalni sistem,“ v nadaljevanju pa: „Veronika Flisar je bila prva vzgojiteljica v prvem romskem vrtcu v Sloveniji, ustanovljenem leta
1962 v romskem naselju Pušča pri Murski Soboti. Njeno delo, vztrajnost in osebna predanost so
postavili temelje za predšolsko vzgojo romskih otrok ter pomembno prispevali k izboljšanju
kakovosti življenja v skupnosti. Vrtec na Pušči je bil prvi vrtec v Sloveniji in takratni Jugoslaviji, namenjen vključevanju romskih otrok v izobraževalni sistem. Prizadevanja za vzpostavitev organizirane predšolske vzgoje v naselju Pušča so se začela že leta 1956, intenzivnejši pogovori pa so se začeli leta 1961, ko je bila v pripravo vsega potrebnega za vrtec poleg drugih pobudnic in pobudnikov vključena tudi Veronika Flisar.“
Vse to je bilo izjemno pomembno za zgodnje vključevanje otrok v izobraževalni proces in v širše
družbeno okolje. Takratni vrtec je bil zgrajen kot malo večja montažna lesena hiška, ki pa je kljub
skromnim pogojem postala ključni prostor za razvoj in izobraževanje otrok iz naselja Pušča. To ni
bil le vrtec, ta prostor je bil srce skupnosti, kraj priložnosti, topline in upanja. Veronika Flisar se je
lotila tega izziva v obdobju, ko so bile razmere za življenje v naselju izjemno težke, saj so številne
družine živele v slabih bivalnih razmerah brez osnovnih dobrin, kot sta voda in elektrika. V prvem desetletju delovanja vrtca (1962–1972) so se spoprijemali z velikimi izzivi, saj je bila večina
prebivalcev naselja sprva nezaupljiva do vrtca, kar je oteževalo vzgojno delo. Veronika Flisar se je
spopadla z izzivi, kot so iskanje otrok po hišah, skrb za higieno ter prepričevanje staršev, naj otroci
vrtec redno obiskujejo. Kljub začetnemu nezaupanju ji je z vztrajnostjo in osebno predanostjo
uspelo okrepiti zaupanje in starši so postopoma začeli verjeti v vrednost predšolske vzgoje.
Vzgojiteljica Veronika Flisar je z veliko mero sočutja in truda uvajala otroke v nove oblike
socializacije ter jih učila osnovnih higienskih in kulturnih navad, kar je močno prispevalo k
njihovemu kasnejšemu uspešnemu vključevanju v osnovno šolo.
Organizirana predšolska vzgoja je imela pozitiven vpliv na učni uspeh romskih otrok. To jasno
kaže na pomembnost vloge vrtca pri opolnomočenju romskih otrok in izboljšanju njihovih
možnosti za uspeh v nadaljnjem izobraževanju. Takrat, ko mnogi niso verjeli, da je mogoče
premikati meje, je Veronika Flisar dokazala, da je z empatijo, vztrajnostjo in trdno vizijo mogoče
ustvariti spremembe na bolje. Vzpostavila je tesne stike z družinami v naselju, pomagala pri
reševanju vsakodnevnih težav in ustvarjala zaupanje, kar je omogočilo, da so otroci iz naselja začeli
obiskovati vrtec v večjem številu. Takratni vrtec je deloval kot središče skupnosti, kjer so potekale
tudi druge dejavnosti, npr. kuharski tečaji za mlade mamice in redni zdravstveni pregledi otrok.
„Vloga Veronike Flisar je segala daleč onkraj zidov vrtca. Postala je most med skupnostjo in širšim družbenim okoljem. Bila je več kot le vzgojiteljica – bila je tudi svetovalka, mentorica in zagovornica romske skupnosti ter nepogrešljiv člen pri vzpostavljanju zaupanja, razumevanja in sodelovanja. Njen celostni način vključevanja Romov v širše družbeno in kulturno okolje je rodil trajne rezultate, na temeljih katerih danes skupnost gradi svojo prihodnost. Njena predanost in vizija sta spremenili življenja številnih otrok in njihovih družin,“ so še dodali v obrazložitvi glede visokega državnega odlikovanja za prvo vzgojiteljico v prvem romskem vrtcu v Sloveniji.
