Več kot 14.500 otrok v projektu Hrana ni za tjavendan uspešno zmanjšalo količine zavržene hrane
Ekipa projekta Hrana ni za tjavendan, ki ga izvajata program Ekošola in družba Lidl Slovenija, so ob zaključku devete sezone sporočili, da so raznolikimi aktivnostmi, merjenjem količin zavržene hrane in ozaveščanjem sodelujoče izobraževalne ustanove v povprečju zmanjšale količino zavržene hrane za 30 odstotkov, nekatere pa skoraj odpravile. Projektu, ki že vrsto leto združuje slovenske šolarje in otroke v prizadevanjih za manj zavržene hrane, se je v tem šolskem letu pridružilo kar 215 vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter fakultet, skupno pa je sodelovalo več kot 14.500 otrok in mladostnikov ter 933 mentorjev. Osnovni namen vseh pa je ozaveščati in ponujati konkretne rešitve.
Projekt Hrana ni za tjavendan je eden bolj priljubljenih projektov, ki si ga v okviru programa Ekošola vsako leto izberejo izobraževalne ustanove. Vključuje namreč širok nabor poučnih in ozaveščevalnih vsebin, s katerimi na omenjenih ustanovah ter tudi v domačih gospodinjstvih zmanjšujejo količine zavržene hrane. Prav to je osrednji namen projekta – ozaveščati otroke, mladostnike, učitelje in starše o zaskrbljujočih količinah hrane, ki jo vsakodnevno zavrženo, ter obenem ponuditi orodja za reševanje problematike v njihovem vsakdanu. »V devetih letih projekta se je nabrala bogata zakladnica učinkovitih prijemov in aktivnosti, kako zmanjšati količine zavržene hrane. Projekt vedno znova podira rekorde pri številu pridruženih ustanov, kar je dokaz, da se sodelujoče ustanove zavedajo problematike in so zato nujni tako konkretni ukrepi kot tudi ozaveščanje,« je izpostavil Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola.
Najbolj uspešni pri zmanjševanju količin zavržene hrane so letos bili osnovnošolski učenci in vrtčevski otroci, sledijo srednje šole in fakultete, zmagovalne projekte pa so v svojih starostnih kategorijah pripravile OŠ Šmarje Sap (vrtci in prva triada OŠ), OŠ I Murska Sobota (druga in tretja triada OŠ), OŠ dr. Ljudevita Pivka (šole s prilagojenim programom) in ŠC Šentjur, Srednja poklicna in strokovna šola (srednje šole in fakultete).
Sodelujoče ustanove v projektu Hrana ni za tjavendan so imele možnost sodelovati tudi v natečaju Reciklirana kuharija, v okviru katerega so ustvarili okusne in preproste recepte iz ostankov hrane, ki bi sicer romala v smeti. Otroci so skupaj z mentorji ustvarili kar 278 domiselnih receptov, partnerja projekta pa sta nagradila 20 najboljših. Iz zmagovalnih receptov je nastala že osma izdaja knjižice Reciklirana kuharija, ki je na voljo pri Lidlu Slovenija, kjer je problematika zavržene hrane ena temeljnih tematik trajnostne strategije. Osrednji podpornik in partner projekta Hrana ni za tjavendan je namreč družba Lidl Slovenija, ki se s problematiko zavržene hrane ukvarja že vrsto let. Ob tem pospešeno nadgrajujejo procese, ki pripomorejo k zmanjševanju količin zavržene hrane na sistemski ravni, krepijo ozaveščenost in spodbujajo razmislek ciljnih javnosti o pomenu preudarnega ravnanja s hrano. „Verjamemo v to, da so mlade generacije ustvarjalci sprememb in da močno vplivajo na svojo družino in okolico, v kateri živijo. In prav to je naše vodilo pri ustvarjanju tega projekta že vsa ta leta. Ko so ustanove ugotovile, da z aktivnostmi v okviru projekta dosegajo vidne rezultate v količini zmanjšanja zavržkov hrane, so ga vzele za svojega in mnoge med njimi so mu zveste že od samega začetka,“ je povedala Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija.
Fotografije: MP produkcija