Spoštovani ravnatelji, učitelji, vzgojitelji in starši,
globoko cenim vaš skupni prispevek v našo največjo »naložbo«, naš mladi rod. Bili so
časi, ko je hoditi v šolo bil privilegij bogatejših in zgolj moških. Danes mreža javnega
šolstva vsem mladim, brez izjeme, omogoča udejanjanje pravice do osnovnega
izobraževanja. Vsem, brez izjem. Udejanjanje tega je naša skupna odgovornost,
dolžnost, pravica in tudi obveza. Iti v šolo, se učiti, biti in postati odgovorno družbeno
bitje pa je, po moji oceni, mogoče postati zgolj in samo v šoli, v druščini sebi enakih in
enako starih.
Danes smo žal tudi na tem področju različnih pogledov. Mnogim od mladih bo te dni
pravica do šolanja najmanj okrnjena. Za kaj že? Ker imamo mi odrasli različne poglede
na to, kako se nekaj mora in sme izvajati. Ker morda kateri od nas izvajanje državne
uredbe o načinu zagotavljanja varnosti v šolah pred krizo Covid 19, ne podpira. Ob
tem se dogaja, da pedagogi, ki skupaj s šolskim timom pomagajo staršem pri vzgoji in
izobraževanju otrok, prejemajo pisma z grožnjami o tožbah, zgolj zato, ker spoštuje
predpis, ki mu ga je naložila država.
Prosim vse skupaj, da ob spoštovanju različnosti najdemo pot iz te krize brez tega, da
svoja nasprotja nalagamo na ramena naših otrok.
Omogočimo torej našim mladim, da udejanjajo pravico do izobraževanja na način, ki
je za njih najboljši, ne za nas.
Nikoli do zdaj se ni tako neposredno kazala naša medsebojna odvisnost. A človek je
in bo družbeno bitje. Poskrbimo za sebe na način, kot je nam lasten in edinstven, a ob
tem upoštevajmo, da mora naš člen v verigi držati in zdržati tudi druge. Le v dobri
navezi lahko alpinisti preplezajo previsno steno. Naj breme »Covid krize« ne strga te
zgodovinsko uspešne naveze.
Ostanite zdravi in poskrbite za dobrobit vseh nas!
Stanislav ROJKO, župan
