Bližajoče se državnozborske volitve, ki bodo v nedeljo, 22. marca 2026, so v Sloveniji osrednja tema političnih razprav. Odločitev, koga (ne) voliti, je v demokraciji osebna in temelji na vrednotah posameznika. Kritiki SDS in desnih strank svoje argumente običajno gradijo na vprašanjih demokratičnih standardov, zunanjepolitičnih zavezništev in družbenih vrednot.
Navajam nekaj glavnih vsebinskih razlogov, ki jih nasprotniki teh strank najpogosteje izpostavljajo, ter pregled njihovih zaveznikov v tujini.
Razlogi, ki jih navajajo kritiki SDS in desnih strank
Kritike desnega pola v Sloveniji se pogosto osredotočajo na način vladanja in ideološko usmeritev, ki jo po mnenju nasprotnikov pooseblja predvsem Janšo (in občasno tudi NSI).
Demokratični standardi in avtoritarnost
Kritiki (med njimi pogosto civilna družba in levi sredinski pol) opozarjajo na pritisk na neodvisne institucije: Očitki o poskusih podrejanja medijev (predvsem RTV Slovenija), pravosodja in policije. Uporaba ostrega, včasih žaljivega jezika na družbenih omrežjih, kar po mnenju kritikov poglablja razkroj v slovenski družbi. Strah pred »orbanizacijo« Slovenije, kjer bi se moč centralizirala v rokah ene stranke ali voditelja.
Zunanja politika in osamitev
Strah pred odmikom od »jedrne Evrope je zelo prisoten. Nasprotniki SDS trdijo, da stranka Slovenijo odmika od liberalnih demokracij (Francija, Nemčija) in jo približuje neliberalnim režimom. Nekateri kritiki izpostavljajo domnevno preveliko finančno in politično odvisnost od madžarskih interesov.
Družbena vprašanja
Desne stranke (SDS, NSi) se pogosto zavzemajo za tradicionalno družino in so (kot se je pokazalo pri nedavnih referendumih o prostovoljnem končanju življenja) tesno povezane s stališči Katoliške cerkve, kar je za liberalne volivce nesprejemljivo (konservativne vrednote niso delo slovenske družbe).
Kritiki jim očitajo pretirano ukvarjanje s preteklostjo in ideološkimi temami namesto osredotočanja na prihodnost. Vračanje v preteklost mladih ne zanima. Želijo razvoj, napredek in ustvarjanje pogojev za normalno in dobro življenje ob možnosti za delo in razvoj.
Kdo podpira SDS in desne stranke v EU?
SDS je trdno vpeta v mednarodno okolje, njeni zavezniki pa so razdeljeni na uradne politične skupine in ideološke somišljenike.
SDS in NSi sta polnopravni članici Evropske ljudske stranke (EPP), ki je trenutno najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. Njihovi ključni partnerji so: Nemška CDU/CSU: Tradicionalni zavezniki v okviru krščanske demokracije. Manfred Weber, predsednik skupine EPP, ki je februarja 2026 celo obiskal Ljubljano in izrazil podporo Janši ter NSi. V okviru EPP sodeluje SDS s pomembnimi evropskimi politiki, kar jim daje določen vpliv v Bruslju, čeprav gotovo ne odločujočega. S tem je nelegitimno posegel v politični boj pred volitvami v Sloveniji.
Ideološki zavezniki (Desni in konservativni pol)
Poleg uradne skupine ima SDS tesne stike z voditelji, ki zagovarjajo bolj suvereno ali konservativno politiko:
Viktor Orbán (Madžarska) je najtesnejši zaveznik Janeza Janše; njuna strankarska in osebna povezanost je osrednji steber desne politike v regiji. Ne smemo pa pozabiti, da je v EU bolj ali manj osamljen in mu grozi na aprilskih volitvah na Madžarskem velik poraz. Čeprav je SDS v EPP, njena retorika pogosto sovpada s skupino Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) (npr. italijanska premierka Giorgia Meloni) ali celo s skupino Domoljubi za Evropo.
Javnomnenjske raziskave
Glede na zadnje javnomnenjske raziskave (konec februarja in začetek marca 2026) je politična slika v Sloveniji izjemno tesna. Na vrhu se bijeta SDS in Gibanje Svoboda, medtem ko bi v parlament po trenutnih kazalnikih lahko vstopilo rekordno število strank.
Zadnja anketa Vox populi (Ninamedia, 28. februar 2026) kaže skoraj popolno izenačenje: SDS: 23,2 %, Gibanje Svoboda pa 23,1 %. Volivci že začenjajo »misliti s svojo glavo«. Ostale stranke se bodo borile za vstop v parlament, najbolj pa kaže stalnicam, kot so SD, NSI, Levica in morebiti tudi Demokrati, v kolikor ne bodo pristaši slednjih spregledali Janšev »satelit« – Logarja.
Volitve bodo po mnenju analitikov odločali predvsem neopredeljeni volivci in volilna udeležba. Medtem ko desnica stavi na disciplinirano volilno telo, leva sredina računa na mobilizacijo proti vrnitvi Janše na oblast. Cerkev kaže svoje interese glede morebitne zmage SDS (v preteklosti jim je #desna stran« vrnila veliko zemlje, gozdov, objektov in upa, da dobi še kaj), Orban pa čaka na odhod z oblasti.
Zbral in uredil: Doc. dr. mag. Bojan Macuh
