Ekskluzivni pogovor s predsedniško kandidatko Natašo Pirc Muser, ki ceni vse tekmece, a verjame vsaj uvrstitev v drugi krog
Ob začetku zbiranja podpisov podpore za kandidaturo za predsedniške volitve, smo se posebej za naš spletni portal Bakos.si, pogovarjali s predsedniško kandidatko, nekdanjo novinarko kolegico in pozneje uspešno odvetnico Natašo Pirc Muser.
Kako ocenjujete delo vašega predhodnika, aktualnega predsednika Boruta Pahorja?
Kot politik, ki je zasedal vse ključne funkcije v državi, ima nedvomno bogastvo izkušenj. V tem ga ne prekaša nihče od slovenskih politikov. Te je treba ceniti in moramo se naučiti dovoliti, da nam ljudje z izkušnjami te tudi prenašajo. Prehitro se zgodi, da nekdo, ki je zaključil svoj mandat, izkušenj in znanja ne prenaša naprej, ker ga nasledniki – iz meni neznanega razloga – o tem niti ne povprašajo. Jaz si želim komunikacije z vsemi nekdanjimi predsedniki.
Tako kot predsednika Pahorja spoštujem, sem tudi kritična do tega, da smo v nekaterih ključnih trenutkih pogrešali njegovo javno in jasno izraženo stališče do odločitev politike, ki je posegala v človekove pravice. Tako smo se večkrat oglašali predstavniki civilne družbe, ki smo se postavili v vlogo branitelja pravne države in človekovih pravic.
Kako mislite Slovenke in Slovence spet „povezati“, kot je bilo nekaj mesecev med osamosvojitvijo v letu 1991?
Povezanost iz leta osamosvojitve je zgodovinska in težko bomo še kdaj našli večji motiv za poenotenje, kot je rojstvo lastne države. Žal nam politika kasneje ni znala predstaviti novih ciljev in prelomnic, ki bi nas ponovno tako čvrsto povezali. Pozabljamo pa, da imamo pred seboj prihodnost, ki je skupna. Od vseh nas. Ta prihodnost mora biti uspešna, zdrava, srečna, varna. Moj cilj je doseči politični konsenz, soglasje opozicijskih in koalicijskih strank, da ključna področja oz. projekti našega razvoja, ki zahtevajo časovno obdobje, daljše kot en mandat, izpeljemo, ne glede na to, če se vmes zgodi sprememba koalicijskih partnerjev. Govorim o zdravstveni in pokojninski reformi, o podnebnih spremembah in ekosistemu ter o obrambi.
Kakšnega predsednika oz. predsednico si zasluži Slovenija?
Ne glede na spol je najprej pomembno, da predsednik ali predsednica izraža in udejanja vrednote neodvisnosti, poštenosti, resnicoljubja. Da je branik pravne in socialne države ter človekovih pravic. Zato poudarjam svojo strankarsko neodvisnost, ki mi omogoča, da bom te obljube lahko lažje uresničila. Sama vlogo predsednice vidim tudi v tem, da sem glas ljudstva, glas upanja. To pa sem lahko le, če sem se kot predsednica pripravljena oglasiti, kadar menim, da je za to potreba.
Kaj lahko predsednik/ca naredi proti nenehnim prepirom različno mislečim osebam, ki jih zavajajo posamezni politiki?
Predsednik kot moralna avtoriteta lahko usmerja, pokaže in pove ljudem, kaj je prav, s tem, da jasno obsodi nesprejemljiva ravnanja. Moramo pa se naučiti sprejemati naše različnosti, sodelovati in se spoštovati, četudi smo različnih pogledov, usmeritev, vere. Različnost nas bogati, hkrati je tudi eden ključnih temeljev sprememb in napredka.
Če zanemarimo zahteve EU, ZDA in Nato, kakšna naj bi po vašem bila zunanja politika Slovenije, zlasti ko gre za različne opredelitve, eni lahko drugi ne (Katalonija, Republike Srbska, Kosovo, Ukrajina, Severna Irska…)?
Mednarodnopravna stroka se strinja, da načelo o pravici narodov do samoodločbe predstavlja eno izmed temeljnih načel sodobnega mednarodnega prava. Zato mu lahko pripišemo univerzalnost in njegove uporabe ne moremo odrekati nobenemu narodu. Svoje izhodišče ima v temeljih sodobne demokracije ter iz njih izhajajočih dokumentov o človekovih pravicah.
Kako načrtujete sodelovanje z Vlado RS in DZ?
Predvsem si bom prizadevala za dober, konstruktiven dialog z vsemi, najsi bodo to uradne institucije, civilna družba ali posamezniki. Iskreno si želim dobrega sodelovanja. Kot pravnica pa seveda dobro poznam, kje so formalne meje pristojnosti med organi vodenja in upravljanja države.
Bi moral predsednik/ca države imeti večja pooblastila, kot jih sedaj določa Ustava RS?
Najprej se moramo odločiti in narediti jasno ločnico, kakšnega predsednika ali predsednico želimo. V državah, kjer predsednika imenuje parlament, ima ta res manjši pomen oz. vlogo. Pri nas imamo neke vrste politični hibrid, saj ga volimo neposredno. S tem dajemo izvoljenemu izjemno veliko težo. Pristojnosti nima veliko, je pa zato moralna avtoriteta. V razgreti slovenski politični družbi bi morda lahko dali predsedniku ali predsednici več pristojnosti, saj je to edina oseba, ki ima mandat večine volivcev.
O pristojnostih pa: nenavadno, na primer, je že to, da pisci ustave niso imel v mislih, da bi imel predsednik države možnost vložitve ustavne zahteve – možnost za presojo ustavnosti zakonov. Tako je njegovo vlogo včasih res razumeti kot vlogo »poštarja« med parlamentom in vlado. Med zakonodajno in izvršno oblastjo.
Ali v Sloveniji, po vašem mnenju potrebujemo Državni svet?
Snovalci Ustave so si Državni svet zamislili kot telo, ki naj bi predstavljalo interese državljanov po drugačnem ključu, kot so zastopani v Državnem zboru. Pri tem gre za predstavljanje posameznih področij družbenega in gospodarskega življenja ter regij, in s tem za nekakšno uravnoteževanje pretežno politične strukture Državnega zbora. In celo za korektiv v delu, kjer ima Državni svet pri sprejemu zakonov možnost odložilnega veta, ki daje Državnemu zboru priložnost za ponovni premislek. Zdi se mi, da osnovna ideja Državnega sveta kot manj političnega telesa ni v resnici zaživela in tako imamo še en organ, ki odloča pretežno po političnih linijah. Menim, da bi naša demokracija zlahka preživela brez Državnega sveta v sedanji obliki, nekatere njegove pristojnosti bi pa lahko prenesli na druge organe. Morda tudi na predsednika države.
Na kakšen način boste nagovarjali državljane, da je vaš program najboljši?
Glede na formalne pristojnosti predsednika oz. predsednice, pri teh volitvah ne gre toliko za program, kot pri parlamentarnih volitvah. Predsedniške volitve postavljajo v ospredje vrednote, ki jih predsednica ali predsednik poosebljata, razumevanje same vloge predsednika ter interese tako države kot državljanov. Zaupanje je tista ključna vrednota, ki jo mora predsednik oz. predsednica zgraditi. Sama to že več kot 20 let gradim skozi svoje delo, pri katerem sem nepopustljiva zagovornica človekovih pravic, pravne in socialne države. Prav v obrambo človekovih pravic sem še posebej usmerjena. Vedno in povsod bom poudarjala, da človekove pravice niso ne leve ne desne, jih imaš ali pa so ti jih odvzeli. Celotna Evropska unija in Svet Evrope slonita na ustroju temeljnih človekovih pravic, na pravni državi. To so evropske vrednote, ki jih bom dosledno zagovarjala.
S kom bi se najraje pomerili v 2. krogu predsedniških volitev?
Spoštujem vse kandidate in soočenje v 2. krogu, če se vanj uvrstim, bom s katerim koli kandidatom sprejela resno, odgovorno in zavzeto.
Hvala, ga. predsedniška kandidatka in veliko uspehov na volitvah!
Natašin pogled v prihodnost je bister in jasen (Foto: Mateja Potočnik Jordovič)