Računsko sodišče podalo negativno mnenje glede poslovanja Občine Gornji Petrovci; Kdo dela prekrške s službenim občinskim vozilom?
Najbrž je vsakomur jasno, kje v Sloveniji je največ občin, kjer se lokalni veljaki običajno brez argumentov hvalijo, kako imajo pridne uslužbence v občinskih upravah, kako konstruktivni in delovni so občinski sveti… Seveda v Pomurju. In katera regija je najbolj nerazvita, kje ljudje živijo najmanj kakovostno? Spet je odgovor – Pomurje. Žalostno, a resnično, ker nekateri odgovorni v 28 pomurskih komunah nikakor nočejo pogledati resnici v oči. Glavno je, da imajo čim več zaposlenih birokratov, ki jim je glavno, da bo v začetku meseca solidna plača za predhodni mesec. Ne zanima jih, razen redkim izjemam, ali bo lokalna skupnost lahko plačevala vse obveznosti, glavno je, da bodo prejeli svojo plačo in potem spet enako…Mimogrede na Primorskem, torej regiji, ki je med najbolj razvitimi v državi, so dolgo imeli zgolj tri občine, po ustanovitvi Ankarana pa štiri. In to najbrž veliko pove.
Najvišji skupni dolg na prebivalca je imela v letu 2020 Občina Gornji Petrovci, ki ima zaradi najemanja neugodnih posojil že od leta 2009 blokiran račun. Poleg Gornjih Petrovcev, kjer dolg znaša 2006 evrov na prebivalca, tisoč evrov presegajo še: občine Kostel (1203 evre), Solčava (1157 evrov), Šentrupert (1151 evrov), Dobrepolje (1104 evre), Šentjernej (1014 evrov) in Litija (1005 evrov). Na ministrstvu za finance ocenjujejo, da obseg skupne zadolženosti občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2020 na globalni ravni ni zaskrbljujoč. Gotovo pa je zaskrbljujoče dejstvo, da v najbolj zadolženi občini očitno „delajo preveč po domače“. Računsko sodišče je namreč revidiralo pravilnost poslovanja Občine Gornji Petrovci v letu 2019 ter občini izreklo negativno mnenje. Računsko sodišče je od Občine Gornji Petrovci zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora občina izkazati popravljalne ukrepe za odpravo odkritih nepravilnosti, in podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.
Po ugotovitvah računskega sodišča je bila na občini pomanjkljiva priprava posameznih proračunskih dokumentov, proračuna in zaključnega računa proračuna ter izvrševanja proračuna, izplačila so presegla načrtovana sredstva na proračunskih postavkah, sistema spremljanja prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let občina ni vzpostavila, prav tako ni zagotovila notranje revizije poslovanja za leto 2019. Nepravilnosti so bile pri prodaji nepremičnega premoženja, javnih naročilih, pri odhodkih, ko je na primer občina prevzela več obveznosti, kot je imela zagotovljenega denarja, in plačala dela, ki še niso bila izvedena, bila je tudi brez ustrezne gradbene dokumentacije in nadzora. Nepravilnosti so bile ugotovljene tudi pri tekočih transferjih nepridobitnim organizacijam in ustanovam, pri šolskih prevozih učencev, sofinanciranju programov športa, javnih razpisih v športu, kulturi in turizmu, pri zadolževanju, pridobivanju podatkov o stanju zadolženosti pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine ter na drugih področjih. Župan na primer ni pravočasno imenoval podžupana, tajnika ni imenoval, nepravilnosti je računsko sodišče ugotovilo tudi pri uporabi službenega vozila župana, plačilu glob za prometne prekrške s službenim vozilom in stroške uporabe občinskega minibusa za potrebe občinske uprave. Težave pa so se pojavile tudi pri zadolževanju. Občina ni pravočasno poravnala obveznosti iz prejetih izvršb, ni v celoti izvajala nadzora nad zadolževanjem pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine, nepravilnosti so se pojavile pri pridobivanju podatkov o stanju zadolženosti pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine ter drugih področjih. Računsko sodišče je zahtevalo, da občina v odzivnem poročilu izkaže popravljalne ukrepe za odpravo nepravilnosti, in podalo priporočila za izboljšanje poslovanja… Župan Gornjih Petrovcev Franc Šlihthuber ob tem pravi, da bo primer komentiral, ko dobi končno poročilo.
V Sloveniji se je sicer skupna zadolženost občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 povečala za 47,5 milijona evrov in je konec leta 2020 znašala 971,2 milijona evrov oziroma 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Povprečni skupni dolg na prebivalca v letu 2020 je znašal 473 evrov, kar je nekoliko več kot v letu 2019, ko je bil pri 449 evrov. Niti dolga občin niti dolga pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin konec leta 2020 ni izkazovalo 12 občin, v letu pred tem je bilo takšnih občin 13. Brez dolgov so bile občine: Bloke, Cerklje, Gorišnica, Gorje, Jezersko, Kranjska Gora, Markovci, Mengeš, Preddvor, Rače-Fram, Starše in Trzin. Tako kot v predhodnem letu je tudi v letu 2020 ostala kritična prezadolženost nekaj posameznih občin z neporavnanimi dolgovi iz naslova zadolženosti iz preteklih let. Najbolj kritična je omenjena Občina Gornji Petrovci, ki ima blokiran račun skoraj 13 let. Sredstva, s katerimi občine izvajajo svoje obvezne naloge, po zakonu sicer ne morejo biti predmet izvršbe, kljub temu pa ima ta občina velike težave pri poravnavanju tekočih obveznosti.
„Občine (tudi) s pomočjo zadolževanja izvajajo investicije, ki pomenijo plačila izvajalcem, nova delovna mesta delavcem, izboljšano kakovost življenja občanom, gospodarsko aktivnost in s tem ustvarjajo BDP,“ so zapisali na finančnem ministrstvu. Večinoma gre za dolgoročne kredite. Realizirani prihodki občinskih proračunov so v letu 2020 znašali 2.327 milijona evrov in bili za 95 milijonov evrov oziroma za 4,2 odstotka višji kot v letu 2019. Z najvišjim deležem dolga v realiziranih prihodkih občinskih proračunov s 128,2 odstotka izstopajo Gornji Petrovci. Sledijo občine Šentjernej, Velika Polana in Litija. Te občine s svojim stanjem dolga presegajo 90 odstotkov realiziranih prihodkov svojega proračuna za leto 2020, ko je ministrstvo za finance izdalo občinam 97 soglasij k zadolžitvi, od tega 88 soglasij za investicije ter devet soglasij za upravljanje z dolgom občinskega proračuna. Skupni obseg novih zadolžitev na podlagi izdanih soglasij je znašal 124 milijonov evrov, kar je 17 milijonov manj kot leto prej. Občine so se zadolževale predvsem za investicije, predvidene v občinskih proračunih za leto 2020, devet občin je upravljalo z dolgom občinskega proračuna.
Količinsko najvišji dolg imajo mestne občine. Daleč spredaj je Ljubljana, kjer je dolg občine zadnji dan leta 2020 znašal nekaj več kot sto milijonov evrov, še enkrat toliko pa je znašal dolg pravnih oseb. Na drugem mestu je Maribor z dolgom v višini 46,2 milijona evrov, sledijo Celje (34,9 milijona evrov), Koper (31 milijonov) in Kranj (25,4 milijona). Med ostalimi občinami je dokaj visoka vsota tudi pri občinah Slovenska Bistrica (17,6 milijona), Ajdovščina (16 milijonov), Litija (15,3 milijona), Krško (11,8 milijona) in Škofja Loka (11 milijonov).
Po petih kriterijih med vsemi 212 slovenskimi občinami, tiste iz Pomurja že tradicionalno kotirajo v spodnji polovici lestvice, najvišje, kar se pomurske regije tiče, je Murska Sobota, na 96. mestu, a je hkrati ta na zadnjem mestu med mestnimi občinami v državi. Trideset mest za Mursko Soboto so Odranci, na 126. mestu ter še petnajst naslednjih, Veržej na 141. mestu. Nekako bi lahko rekli, da je to najboljša trojka, ki jo premore pomurska regija, med 150 je še Gornja Radgona, vseh 24 ostalih pa je med 54 zadnjeuvrščenih občin v državi. Na 158. mestu se nahaja Ljutomer, na 163. Radenci in na 167. Črenšovci. Sledijo Puconci (172, štiri mesta za njimi (176.) Križevci in pet mest (177.) Moravske Toplice. 181. mesto je rezervirano za Kuzmo, in nekoliko presenetljivo šele 182. mesto za Lendavo. Sledi ji Tišina (183.), Velika Polana (184), Beltinci (196), Sveti Jurij ob Ščavnici (197), Apače (198), in Turnišče (199). Kot lahko vidimo, bolj gremo proti dnu lestvice, vse več je občin iz območja Pomurja, ki tudi na tem seznamu kotirajo vse do dna, kajti med mesti 201 in 212 je kar devet tistih iz Pomurja. Torej je očitno, Pomurje še kar velja za najmanj razvito regijo ter z najmanjšimi dohodki v državi. Kljub vsemu naj bi kar 70-odstotkov ljudi v regiji bilo zadovoljnih z življenjem.
