Slovenija je bila še zelo nedavno med najbolj kritičnimi članicami EU do izraelske politike, nova Janševa vlada pa je smer zelo hitro obrnila. Junija 2026 je razveljavila ukrepe prejšnje vlade proti Izraelu, avgusta pa je celo blokirala skupno izjavo EU o izraelskem načrtu naselbin E1 na Zahodnem bregu.
Po Orbánovem odhodu je Izrael izgubil svojega najbolj zanesljivega zaveznika pri blokiranju evropskih kritik. Z vrnitvijo Janše na oblast pa se zdi, da je v Bruslju dobil novega političnega partnerja. Je Slovenija začela zapolnjevati Orbánovo prazno mesto – in kaj bo za to plačala sama? Od izrazitega približevanja Izraelu in blokiranja evropskih kritik do stikov s predstavniki izraelske zasebne obveščevalne družbe Black Cube. Naključja ali nastaja nova politična povezava, o kateri slovenska javnost še vedno ne ve dovolj? Black Cube je bil namreč povezan tudi z operacijami proti ljudem, povezanim z madžarsko opozicijo pred volitvami. In kaj bo iz tega? Kaže, da nič kaj dosti, saj trenutna oblat onemogoča kakršno koli preiskavo v zvezi s povezavo Janša – Izraelci.
Od evropske načelnosti do novega zavezništva
Slovenija je v zadnjih letih naredila nekaj, kar je bilo v evropskem prostoru precej opazno, in sicer priznala je Palestino, zagovarjala mednarodno pravo, omejila nekatere odnose z izraelsko vlado in glasno opozarjala na humanitarno katastrofo v Gazi. Janšev prihod na oblast je prinesel skoraj zrcalno spremembo.
Nova vlada je začela odnose z Izraelom hitro normalizirati. Junija je razveljavila ukrepe prejšnje vlade in poudarila potrebo po »normalnem političnem dialogu«, gospodarskem sodelovanju ter sodelovanju na področjih tehnologije, umetne inteligence, kibernetske varnosti in varnosti. Samo dva meseca pozneje pa je Slovenija blokirala skupno izjavo EU, ki je izraelsko širjenje naselbin na Zahodnem bregu označila kot problematično. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je zato opozorila, da mora Slovenija pri mednarodnem pravu ostati dosledna ne glede na to, katera država ga krši. Tu se zato postavlja bistveno vprašanje, ali je Slovenija zgolj spremenila svojo zunanjo politiko, ali pa je začela svojo zunanjo politiko prilagajati političnemu prijateljstvu z Izraelom?
Ključni problem je veto na evropsko izjavo
Tu postane zgodba precej bolj zanimiva. Avgusta 2026 Slovenija ni zgolj izrazila drugačnega mnenja. Blokirala je skupno izjavo EU o izraelskem načrtu E1 na Zahodnem bregu. Evropska zunanja služba je pri tem zelo jasno zapisala, da bi izvedba projekta razdelila Zahodni breg, dodatno izolirala vzhodni Jeruzalem in ogrozila možnost rešitve dveh držav. EU je ponovno poudarila, da so izraelske naselbine na Zahodnem bregu po mednarodnem pravu nezakonite. Janša pa je svojo odločitev utemeljil drugače. Po njegovem mnenju je Slovenijo treba umakniti iz »začaranega kroga« nenehnih in po njegovem nesorazmernih obsodb Izraela. To je legitimno politično stališče. Toda obstaja težava. Če Slovenija zagovarja mednarodno pravo v primeru Rusije, mora biti sposobna isto načelo zagovarjati tudi v primeru Izraela.
Mednarodno pravo namreč ne more biti jedilni list, s katerega izberemo samo tiste določbe, ki ustrezajo našim trenutnim zaveznikom. Bo Slovenija torej postala »trn v peti« EU?
Ali gre za prijateljstvo z Izraelom ali za ideološko bližino?
Janševa politika do Izraela ni od danes. Janša je že dolgo eden najbolj izrazitih evropskih politikov, ki Izrael obravnavajo kot pomembnega strateškega partnerja in so zelo kritični do tega, kar ocenjujejo kot evropsko pretirano kritiziranje Izraela. Tukaj se pojavi vprašanje, ali zunanja politika temelji predvsem na slovenskem nacionalnem interesu ali tudi na politični in ideološki bližini. To vprašanje je pomembno zato, ker Slovenija od izboljšanja odnosov z Izraelom lahko morda nekaj pridobi – tehnologijo, gospodarske povezave, varnostno sodelovanje, znanje, predvsem pa veliko izgubi, kot npr. del diplomatske verodostojnosti, sposobnost nastopati kot neodvisen posrednik, enotnost z večino evropskih partnerjev in predvsem vtis, da pri mednarodnem pravu uporablja dvojna merila.
Kritika Izraela ni antisemitizem in sodelovanje z njim ni izdaja Palestine
Največja napaka bi bila, če bi npr. Slovence vprašali, ali so za Izrael ali za Palestino. Državljani smo v veliki meri (kot ej tudi razmerje med opozicijo in koalicijo) šokirani, kar se dogaja na slovenskem političnem prostoru. Morali bi biti za mednarodno pravo, počnemo pa vse prej kot to. Lahko se priznava pravico Izraela do varnosti in obstoja, tudi odločno obsodi Hamas in napade na izraelske civiliste. Istočasno pa mora biti sposobna jasno povedati, kadar izraelska vlada krši mednarodno pravo, kadar se širijo nezakonite naselbine ali kadar so ogroženi palestinski civilisti. Tudi sama EU trenutno zagovarja prav takšno dvojno načelo: dialog z Izraelom, vendar hkrati spoštovanje človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. EU je leta 2025 ugotovila, da obstajajo pokazatelji izraelskega nespoštovanja obveznosti iz 2. člena pridružitvenega sporazuma, leta 2026 pa je še naprej pritiskala za ukrepanje.
Država, kot je Slovenija, si lahko privošči marsikaj, ne more pa si privoščiti, da izgubi svojo verodostojnost. In to se trenutno dogaja v velike zamahu.
Zbral, uredil in komentiral:
Doc. dr. Bojan Macuh
