Vprašanje zunanjepolitičnih povezav slovenskih politikov z vplivnimi tujimi voditelji pogosto presega zgolj osebna politična prijateljstva. Gre za vprašanje mednarodne usmeritve države, njene diplomatske identitete, moralnega kapitala in položaja v evropski skupnosti. Posebej občutljivi postanejo takšni odnosi v času mednarodnih kriz, vojn in humanitarnih katastrof, ko se politična podpora določenim režimom ali politikam dojema tudi kot simbolna opredelitev države.
V slovenskem prostoru je že več let predmet razprav odnos med Janšo in izraelskim nazadnjaškim premierjem Netanjahujem. Njuno politično zavezništvo se pogosto razume kot del širšega ideološkega povezovanja konservativnih in nacionalističnih političnih tokov v Evropi in svetu. Kritiki opozarjajo, da takšna bližina lahko škoduje mednarodnemu ugledu Slovenije, zlasti v obdobjih, ko je izraelska politika deležna ostrih kritik zaradi ravnanja v Palestini, vprašanj človekovih pravic ter odnosa do mednarodnega prava. Pomembno je poudariti, da je Janša ponovno prevzel položaj predsednika slovenske vlade. Zaradi funkcije njegova zunanjepolitična stališča, javne izjave in mednarodna politična povezovanja neposredno vplivajo tudi na mednarodni ugled Slovenije in njeno diplomatsko podobo v Evropi ter svetu.
Janša je skozi leta večkrat javno izrazil podporo Netanjahuju in izraelski desnici. Njuni politični pogledi se v določenih točkah prekrivajo s poudarjanjem nacionalne suverenosti kritičnim odnosom do dela liberalnih evropskih politik, strožjo retoriko glede migracij, poudarjanjem varnostnih vprašanj in politični konservativizom. Janša je večkrat javno zagovarjal izraelsko politiko tudi v trenutkih, ko so številne evropske države opozarjale na nesorazmerno uporabo sile v Gazi ali na kršitve človekovih pravic. Takšna stališča so ga približala politikom, kot so avtokratski Orbán, ki je dobil zaušnico na Madžarskem, Trump, ki ima velike težave doma v ZDA in seveda po svetu, ter sam Netanjahu, kateremu se čas prav gotovo tudi izteka.
Kritiki opozarjajo, da se je Janša v določenih obdobjih skoraj brez zadržkov postavil na stran izraelske vlade, tudi kadar je mednarodna javnost izražala zaskrbljenost zaradi civilnih žrtev, širjenja naselbin ali blokade Gaze. Zaradi tega se je v delu evropske javnosti ustvaril vtis, da slovenska desnica zanemarja tradicionalno evropsko poudarjanje človekovih pravic in mednarodnega prava.
Slabljenje podobe Slovenije kot uravnotežene evropske države
Slovenija je po osamosvojitvi gradila podobo države, ki zagovarja dialog, mednarodno pravo in človekove pravice. Diplomatski ugled države je pogosto temeljil na zmernosti in sposobnosti povezovanja različnih političnih pogledov. Kadar pomembni slovenski politiki izrazito podpirajo eno stran v mednarodnem konfliktu, posebej v tako občutljivem vprašanju, kot je izraelsko-palestinski spor, se lahko poruši vtis nevtralnosti in uravnoteženosti. Del evropske javnosti lahko Slovenijo začne dojemati kot državo, ki se ideološko postavlja ob bok najbolj polariziranim desnim vladam.
Janševo politično povezovanje z Netanjahujem pogosto ni razumljeno zgolj kot bilateralni odnos, temveč kot del širšega političnega omrežja konservativnih oziroma nacionalističnih voditeljev. V evropskem prostoru so takšna gibanja pogosto kritizirana zaradi pritiskov na medije, konfliktov z neodvisnimi institucijami, napadov na civilno družbo in polarizacijske politične retorike. Ko je Slovenija povezana s takšnimi političnimi smermi, lahko to vpliva na njen ugled kot demokratične in stabilne srednjeevropske države.
Diplomatske posledice
Zunanja politika majhnih držav temelji predvsem na zaupanju, predvidljivosti in sodelovanju. Slovenija nima geopolitične moči velikih držav, zato je njen mednarodni vpliv odvisen predvsem od ugleda in diplomatske kredibilnosti. Če slovenski politiki delujejo izrazito ideološko ali enostransko, lahko to oslabi zaupanje nekaterih evropskih partnerjev, možnosti posredniške diplomacije, verodostojnost Slovenije pri vprašanjih človekovih pravic in njen položaj v mednarodnih organizacijah. Kritiki zato menijo, da pretirana politična bližina z Netanjahujem Sloveniji ne prinaša pomembnih strateških koristi, lahko pa ustvarja nepotrebna politična tveganja.
Evropska unija je glede Izraela pogosto razdeljena, vendar velik del evropske politične sfere zagovarja bolj uravnotežen pristop, ki vključuje podporo varnosti Izraela, hkratno zaščito palestinskih civilistov, spoštovanje mednarodnega prava in iskanje rešitev dveh držav – Palestine in Izraela. Ko slovenski politiki nastopajo izrazito enostransko, lahko v delu evropskih institucij nastane vtis, da Slovenija odstopa od tradicionalne evropske diplomacije. Posebej občutljivo postane to v času humanitarnih kriz. Takrat lahko javna podpora izraelski vladi deluje kot ignoriranje trpljenja civilistov v Gazi, kar v evropski javnosti pogosto sproža močne odzive.
Mednarodna politika ni samo vprašanje formalnih odločitev, ampak tudi simbolov in političnih sporočil. Ko vidni slovenski politiki tesno sodelujejo z voditelji, ki so predmet ostrih mednarodnih kritik, svet pogosto sklepa tudi o vrednotni usmeritvi države. Kritiki menijo, da takšna politika zmanjšuje občutljivost do človekovih pravic, ustvarja vtis ideološke pristranskosti, povezuje Slovenijo z najbolj polariziranimi svetovnimi politikami, oddaljuje državo od tradicionalne evropske diplomacije in škoduje podobi Slovenije kot odprte in humanistične države. V času globalne občutljivosti za vprašanja civilnih žrtev in mednarodnega prava lahko brezpogojna podpora eni strani deluje politično neobčutljivo.
En sam še ne pomeni strahu …
Povezovanje Janše z Netanjahujem samo po sebi ne določa celotne zunanje politike Slovenije, vendar pomembno vpliva na mednarodno percepcijo države. V sodobni diplomaciji namreč ni pomembno le, kaj država uradno sprejme, temveč tudi, s kom se njeni voditelji javno identificirajo. Kritiki opozarjajo, da lahko pretesna bližina z izraelsko desnico v času velikih humanitarnih kriz oslabi moralno kredibilnost Slovenije ter jo oddalji od podobe uravnotežene evropske države, ki zagovarja človekove pravice, dialog in mednarodno pravo. Posebej problematično postane to takrat, ko politična podpora deluje brez kritične distance do ravnanj, ki jih mednarodne organizacije in del svetovne javnosti ocenjujejo kot sporna.
Končni učinek na ugled Slovenije je zato odvisen predvsem od širšega ravnotežja slovenske diplomacije. Če država ohranja zavezanost mednarodnemu pravu, človekovim pravicam in evropskemu sodelovanju, posamezna politična zavezništva sama po sebi še ne pomenijo popolne spremembe mednarodnega položaja države. Če pa politična retorika postane izrazito ideološka in enostranska, lahko dolgoročno oslabi zaupanje v Slovenijo kot zmerno, predvidljivo in povezovalno evropsko državo. Za majhno državo, kot je naša Slovenija, je ugled ena najpomembnejših oblik političnega kapitala. To smo v zadnjem obdobju zelo dobro predstavljali v OZN. Prav zato so simbolna politična zavezništva pogosto veliko pomembnejša, kot se zdijo na prvi pogled.
Zbral, uredil in komentiral: doc. dr. mag. Bojan Macuh
