Drugi dan obiska v Pragi v znamenju dvostranskih pogovorov s češkim in finskim predsednikom
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar se je danes ob robu GLOBSEC foruma ločeno srečala s predsednikom Češke republike Petrom Pavlom in s predsednikom Republike Finske Alexandrom Stubbom. Udeležbo na GLOBSEC forumu pa sklenila s pogovorom z novinarko BBC Kasio Madero, s katero je razpravljala o izkušnjah članstva Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov.
Med srečanjem sta predsednica Pirc Musar in predsednik Pavel v konstruktivnem in prijateljskem vzdušju poudarila dobre odnose med Češko in Slovenijo ter izrazila zavezanost k nadaljnji krepitvi sodelovanja na političnem in gospodarskem področju. Pomemben del pogovorov je bil namenjen tudi aktualnim mednarodnim izzivom, zlasti vprašanjem varnosti. Predsednika sta se strinjala, da sodobni varnostni izzivi, kot so kibernetske grožnje, energetska varnost in migracije zahtevajo usklajeno in odločno delovanje na evropski in mednarodni ravni. Oba predsednika sta izrazila pripravljenost za sodelovanje v okviru EU in NATO pri naslavljanju teh vprašanj ter poudarila pomen dialoga pri reševanju globalnih konfliktov.
Posebno pozornost sta namenila tudi razmeram v Ukrajini. Predsednika sta ponovno izrazila svojo podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ter obsodila rusko agresijo. Predsednica je izrazila močno podporo prizadevanjem za pravičen in trajen mir, ki bo utemeljen na Ustanovni listini Združenih narodov in mednarodnem pravu. Sogovornika sta izpostavila tudi humanitarni vidik vojne in predsednica je ob tem zagotovila, da bo Slovenija še naprej pomagala Ukrajini po svojih najboljših močeh.
Predsednica Pirc Musar in predsednik Pavel sta srečanje zaključila z obljubo, da bosta še naprej delovala v smeri poglabljanja odnosov med državama ter skupnega prispevka k stabilni in varni Evropi.
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar se je srečala tudi s predsednikom Republike Finske Alexandrom Stubbom. Slovenija in Finska imata dobre in prijateljske odnose, pogosto delita podobna stališča in uspešno sodelujeta znotraj Evropske unije, NATA ter Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij. Predsednica Pirc Musar je poudarila pomen rednega političnega dialoga na najvišji ravni ter predsednika Stubba povabila na obisk v Slovenijo. Ta obisk bi dal nov zagon medsebojnim odnosom in prispeval k nadaljnji krepitvi sodelovanja med državama. Prav sodelovanje na različnih področjih skupnega interesa je bilo tudi ena od glavnih tem pogovora med predsednikoma.
Predsednica Pirc Musar in predsednik Stubb sta se zavezala nadaljnjemu sodelovanju v mednarodnih okvirih, pri čemer sta poudarila pomen izmenjave izkušenj in znanja ter krepitve medsebojne podpore. Predsednica Pirc Musar je ob tem izrazila podporo in čestitke Finski za nedavno priključitev zvezi Nato. Oba voditelja sta se strinjala, da članstvo Finske v Natu predstavlja pomemben korak v krepitvi varnosti in stabilnosti v regiji ter v širšem evropskem kontekstu. Predsednika sta se ob tem zavzela za nadaljnjo podporo Ukrajini in podprla prizadevanja za čim hitrejšo dosego premirja v Gazi. Predsednika sta somišljenika tudi pri vprašanjih, kot so človekove pravice, enakost spolov, podnebne spremembe.
Predsednica republike je svojo udeležbo na GLOBSEC forumu sklenila s pogovorom z novinarko BBC Kasio Madero, s katero je razpravljala o izkušnjah članstva Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov. Predsednica je poudarila, da se Slovenija, kot trenutna članica Varnostnega sveta, zaveda odgovornosti, da deluje v interesu celotne mednarodne skupnosti. Kljub izzivom, s katerimi se soočajo naši predstavniki v Varnostnem svetu, Slovenija vztraja pri ohranjanju tega stališča. Posebej je v pogovoru izpostavila potrebo po čim hitrejši reformi Varnostnega sveta. V okviru teh pogovorov se moramo po njenem prepričanju spopasti tudi s težkimi vprašanji, kot je pravica veta. V našem skupnem interesu je namreč učinkovito delovanje Varnostnega sveta in reševanje odprtih konfliktov v svetu.
Poudarila je, da bi prihodnje reforme Varnostnega sveta morale upoštevati, da države, ki so predmet razprave v Varnostnem svetu, v tem primeru ne bi smele uporabiti veta.
Fotografije: Boštjan Podlogar/STA