Po šrišem območju Slovenskih goric je vedno bilo veliko apnenca
V sedaj že davni preteklosti, so apno za gradnjo, za malto, nekateri so ga imenovali »mord«, pridobivali iz kamna – apnenca. V Slovenskih goricah je znano nahajališče apnenca predvsem v okolici Hrastovca pri Lenartu. Tam so verjetno tudi edine »kraške jame« v tem delu Slovenije, katere je skozi tisočletja oblikovala voda. V te jame so po drugi svetovni vojni menda metali žrtve množičnih pokolov. Žrtvam so, v času županovanja Jožefa Krambergerja, mimogrede v Hrastovcu postavili spomenik. Kamen apnenec pa se je nahajal tudi v drugih krajih Slovenskih goric, kar je za nekatere „gradbince in graditelje“ bil veliko olajšanje pri žganju nujno potrebnega apna.
V Negovi, kjer so gradili grad, so apno žgali iz apnenca, ki so ga lomili v okolici. Znane so bile »rude« v zaselku Negovski Vrh in na Kmetušaku. Po vsej verjetnosti so kamen lomili tudi na območju Kugla, znane vzpetine na robu Negove. Prav pod to vzpetino so obstajale apance. O njih nam je vedel kaj več povedati Stanko Rojko starejši, rojen leta 1934 v Negovi. Popeljal nas je na prostor, kjer so nekoč delovale apance, kjer so »žgali« kamen, ki se je ob temperaturi okli 1000 Celzija spreminjal v apno, katerega so nato »gasili« v vodi in dobili dragocen gradbeni material za zidanje in pleskanje. »Na tem mestu, kje sedaj stojiva, smo ob ravnanju terena našli temelje peči, kjer so žgali apno. O tem mi je veliko pripovedoval oče Južek, ki ga je zanimala zgodovina. Da so bile na tem mestu apance, je gotovo pogojevala gradnja negovskega gradu, kjer so potrebovali veliko apna za zidanje in nadaljnjo gradnjo gradu. Gotovo so jih postavili tu zato, da so imeli manj težav s transportom.« je dejal Rojko.
Zanimivo je omeniti, da so za negovski grad izdelovali opeko pod Žižkovo, sedaj Nigičevo domačijo v Lokavcih, ki stoji na nasprotnem bregu gradu Negova. Da so tam delovale »ciglence«, potrjuje tudi zemljevid, vojaška karta iz let 1763 – 1787, kjer je lokacija zabeležena s Zigel Hutte, kar seveda pomeni opekarna. Tudi to so graditelji gradu v Negovi zagotovo uredili zaradi bližine gradnje gradu in drugih poslopij. Zanimivo je tudi, da je na tej lokaciji ohranjena volčja jama, s katero so v davni preteklosti lovili volkove. Dve podobni volčji jami, se nahajata tudi v Kunovi ob cesti od Rojkečovega mlina, sedaj ga ni več, proti Kuglu in Negovi, katere pa nam je nekoč pokazal Anton -Tunč Kramberger iz Radvencev.
Apno in opeke so nekoč izdelovali v bližini negovskega gradu (Foto: Ludvik Kramberger)