V župniji Negova stoji veliko nabožnih znamenj v obliki kapelic in križev. V Radvencih, v zaselku Radvenski Vrh, stoji nenavadna kapela, ki je prizidana k stanovanjski hiši. Hiša, ki je zidana iz kamna in opeke, kar daje slutiti, da je zelo stara in so jo pozidali bogati lastniki. Kajti okoli nje so nekoč stale le številne male cimprane, s slamo krite hiše. Ena takih je Bilekova, s slamo krita cimprana, več kot 300 leta stara hiša, katere lastništvo je sodilo k graščini Negova. Del hiše, ki je podkletena, še stoji.
Nas je pritegnila nenavadna oblika kapele, še bolj pa njena obnova. Zakaj obnova? Zato ker je bila kapela obnovljena skupaj s taro stanovanjsko hišo, v kateri so v preteklosti stanovali številni rodovi. O sami hiši, ter tako tudi prizidani kapeli, ni nobenih otipljivih podatkov. Da bi izvedeli kaj o njenih zadnjih stanovalcih in lastnikih, smo se podali na dom 90 letne Tončke Pintarič, rojene Pelcl, ki že leta dolgo živi v svoji hiši v Gornji Radgoni. Tončka je, kljub visoki starosti, bistrega duha. Vljudno nas je sprejela na njenem lepem domu na Delavski poti v Gornji Radgoni. Ker smo se z njo veliko srečevali, ko je bila poslovodkinja trgovine Sloga v Negovi, je bil pogovor prijeten in sproščen. Nas pa je vseeno najbolj zanimala zgodovina kapele, ki je bila nekoč njena last, sedaj pa je v lasti njenega vnuka Aleša Brumna, to je sina njene hčerke Janje Pintarič.
O hiši in o kapeli, prizidani k hiši, nam je babica Tončka Pintarič povedala: »Kot sami domnevate, mora biti hiša zelo stara. Zanimivo je, da sta bila meni prva znana lastnika Katarina in Anton Pintarič, se pravi mama in oče od mojega moža Janeza Pintariča. Ob hiši je bil tudi hektar zemlje, kar je bilo v tistih časih pomembno za preživetje družine. Čeprav hiša, pa tako tudi kapela ni več v moji lasti, sem si želela, da bi se kapela, pa tudi hiša ohranila, čeprav ima vnuk tik ob tej hiši novo hišo. Vesela sem, da je vnuk prisluhnil moji želji. Kot vidite je hiša in kapela lepo obnovljena. Kapelo krasi poslikava amaterskega slikarja. Na zunanji strani je slika Antona Padovanskega, v notranjosti spodnjega dela kapele pa Marija z Jezuškom. V zgornjem delu kapele je stena poslikana s tremi križi, kar predstavlja Kalvarijo, nad nebu pa z golobom, kar predstavlja sv. Duha. To sliko je, ob obnovi kapele 1974 poslikal amaterski slikar Avgust Kramberger iz Ljubljane. Rada bi še omenila, da je bil v preteklosti v spodnjem delu kapele, postavljen leseni kip Marije z Jezusom, katerega so ukradli. V preteklosti je bila kapela za eno »etažo« višja, imela pa je tudi streho.«
Ker nam zgodovinska žilica ni dala miru smo se o izvoru kapele obrnili na priznanega zgodovinarja cerkvenih zadev teologa Draga Sobočana, ki izvira iz Cogetince pri Cerkvenjaku, iz Maribora. Gospa Tončka nam je dala le izhodni podatek, da bi naj v tej hiši bil rojen duhovnik, o katerem pa ni bilo nič znanega. Mi smo Dragu Sobočanu zastavili vprašanje, če najde kak podatek, ki bi odkril da je bil v Radvencih kdaj rojen kak duhovnik-novomašnik. Zgodovinar se je potrudil in nam posredoval verodostojne zgodovinske podatke. Ker je njegov zapis o novomašniku dolg bomo navedli le najnujnejše, kar osvetli zgodovino kapele, hiše in posesti ter njihovih lastnikov.
Zgodovinar nam je med drugim zapisal: »V tej hiši je bil rojen novomašnik Jakob Kosar, rojen: 14. julija 1870 ob 2. uri zjutraj, krščen pol deveti uri, Radvenci (Radersdorf) hišna št. 36, župnija Negova. Zakonski sin Jurija Kosarja, kmeta in Ane, roj. Sommer. V duhovnika je bil posvečen: 25. julija 1893, Maribor – stolnica. Deloval kot duhovnik: kaplan II.: Gornja Radgona od 25. avgusta 1893 do 4. avgusta 1898, kaplan I.: Gornja Radgona od 5. avgusta 1898 do 30. aprila 1899…«. Dalje je opisal sam izgled kapele, ki je nenavaden. Sklepal je, da je bila kapela bodisi prizidana ali pa je nekoč stala samostojno in imela streho. Pri gradnji pa je porabljen kamen iz Osečkih rud. Zgodovinar je posredoval tudi zapis župnika Franca Bratkoviča, ki v župnijsko kroniko župnije Negova zapisal: »Radvenci, prvotno je stal pomorski križ (sklepamo lahko, da je šlo za postavitev v prvi polovici 18. stoletja, ko je po naših kraji divjala kuga, od tod tudi ime znamenja, pod njim naj bi bilo po navadi pokopališče, kjer so pokopavali v skupni grob umrle za kugo), a je razpadel, zidana kapelica s podobo Marije sedem žalosti, postavljena leta 1896 v čast Materi Božji. Leta 1914, ko je župnik Franc Bratkovič to zapisal je bil lastnik posestva – kmetije Franc Vogrinec.«
Mi smo Dragu Sobočanu hvaležni za podatke, ki bodo zanimivi za bralce tega zapisa o Pintaričevi kapeli, ki je ohranjena po zaslugi Tončke Pintarič in njenega vnuka Aleša Brumna. (L.K.)
Fotografije: Ludvik Kramberger