Žalostno je, da čedalje bolj izginjajo znamenite domače obrti, ki so ljudem nekoč pomenile življenje
V še ne tako davni preteklosti je skoraj vsaka vas imela kovačijo. Kovači, pa so bili ob župniku, učitelju, zdravniku in gostilničarju, gospodi. Pa ne zato, da bi bili lepo oblečeni, pač pa zato ker so ljudem s svojimi rokodelskimi uslugami bili vedno na voljo. Tudi v Negovi je bila posebna, grajska kovačija, ki je pozneje, vse do izginotja, bila „Fekonjeva kovačija“. Sedaj pa kovačije, kjer je bilo tudi stanovanje za kovača, ni več, saj so jo sedanji lastniki, pomladi letos (2020), podrli. Kovačijo sta od Kmetijskega kombinata Radgona kupila tedanja najemnika Lizika in Franc Fekonja, ki je v njej vse do smrti vodil kovaško obrt. Pri njem se je izučilo tudi več vajencev.
Po očetu je kovačijo prevzel sin Ludvik, ki je nekaj časa v njem opravljal kovaške usluge, pozneje pa postal uspešen podjetnik. Tedaj si je delavne prostore uredil iz nekdanjih svinjskih hlevov. Kot podjetnik je bil Ludvik Fekonja zelo uveljavljen, saj se je posvetil izdelavi večjih kovinskih konstrukcij, ne le v Sloveniji temveč tudi v tujini. Podjetje je vodil vse do upokojitve. Zanimivo se je ob tem spomniti kovaških mojstrov, ki so imeli v tej kovačnici obrt, vse od prve svetovne vojne, do dokončnega zaprtja. Najprej je to bil Franc Budja, za njim je v kovačiji delal Leon Osojnik, pri njem je kot pomočnik delal znani kovaški umetnik, Franc Kramberger iz Negove, od Leona Osojnika, je v kovačiji ustvarjal Konrad Kukovec, sledil mu je Franc Fekonja, kot zadnji, ki pa je v kovačnici ustvarjal omenjeni Ludvik Fekonja, ki je kljub zaposlitvi v svojem podjetju, v preteklosti rad predstavil kovaško delo izletnikom, predvsem pa šolarjem… Tudi naš spodaj podpisani fotograf je v tej kovačnici izdelal kak kovaški žebelj ali cvek!
V Negovi ni več grajske, nazadnje Fekonjeve kovačije (Foto: Ludvik Kramberger)