Skip to content

Naj kmetijo je izročil v upravljanje skrbnim mladim gospodarjem

Vrstijo se čestitke za 90 let življenja Franca Slaviča iz Stanetincev

Bil je lep, sončen in topel jesenski dan, ko smo obiskali domačijo Franca Slaviča v Stanetincih, v občini Sv. Jurij ob Ščavnici. Obiskali smo jo skupaj z županom občine Sv. Jurij ob Ščavnici Antonom Slano, predstavnicama OO RK Sv. Jurij ob Ščavnici, predsednico Cvetko Fiala in poverjenico Rozino Kraner, ter predsednikom Društva upokojencev Sv. Jurij ob Ščavnici, Slavkom Miheličem, da čestitamo „staremu“ gospodarju Francu Slaviču za njegov 90 letni življenjski jubilej. Bili smo lepo sprejeti v veliki kmečki hiši, katera je bila leta 1997, v akciji izbora najlepše kmetije, katero je izvajal tednik Vestnik, upravičeno izbrana za naj kmetijo. Tudi sedaj je lepo urejena kmetija, katero na vseh koncih, tako na hiši, kakor tudi na gospodarskih poslopjih, krasijo rože. Ko smo si od zunaj ogledali njihovo kmetijo, smo bili od mlade gospodinje Alenke in gospodarja Srečka Slaviča povabljeni v veliko kmečko kuhinjo, kjer nas je pričakal slavljenec, »stari« gospodar te kmetije, ki jo je izročil »mladim«, kateri na njej gospodarijo, Franc Slavič.

Kakor je navada ob takih obiskih, je slavljencu najprej čestital župan, ki mu je v imeni občine izrekel čestitke ter izročil priložnostno darilo. Sledili sta čestitki predstavnic RK in na koncu predsednika DU, ki so slavljencu prav tako izročili priložnostna darila in mu čestitali za visoki jubilej. Nam je padlo v oko, da nas je sprejel v kmečki odpravi, se pravi opasan s modrim predpasnikom, »šurcom«, na katerega je imel navezan robček, za brisanje nosu, kateremu so nekoč rekli »šnajctihl«. Zdelo se nam je, da je s tem hotel poudariti, da je bil vse življenje preprosti kmečki gospodar te lepe in prijazne kmetije. Kakor vedno, ko župan obišče starejše, ki dopolnijo devetdeset ali več let, če slavljenci dovolijo, je tudi tokrat župan podkrepil čestitko s pesmijo: »Kolko kapljic tolko let«, ter pesmijo »Vse najboljše dragi Franc«, katerima je s petjem pritegnil tudi slavljenec.

Da je bilo vzdušje prijetno, kaj prijetno, čudovito, sta pripomogla mlada gospodarja Alenka in Srečko, ki sta mizo obložila z domačimi kmečkimi mesnimi dobrotami in doma pečenim kruhom. Ter seveda tudi z vinsko kapljico, s katero smo s slavljencu nazdravili, z besedami »Še na mnoga leta«. Ob tako obloženi mizi se je razvil pogovor na pretekle dni in poznavanje občanov, v kateri vse življenje živi slavljenec Franc. Ker je bistrega duha in dobrega spomina, je bil vesel teh pogovorov, ki so se odvijali ob tem lepem dogodku. Franc Slavič se je rodil 28. septembra 1931 v Stanetincih 40, kjer živi vse življenje. Po poroki, leta1961, z Moniko, je od staršev prevzel kmetijo. »Usoda je hotela, da sem se vse življenje posvetih kmetovanju. Z ženo, ki je bila dobra gospodinja, sva dobro gospodarila. Hudo je bilo po vojni, v času, ko so bile uvedene obvezne oddaje. Tedaj smo morali obvezno oddajati poljske pridelke, živino in prašiče, za kar pa nismo prejel takega plačila, kot bi pričakovali. Za oddano: mleko, zrnje, govejo živino in prašiče, smo prejemali bone, s katerimi si nismo imeli kaj početi, saj v trgovinah ni bilo robe. A, vseeno smo preživeli. Sedaj sem srečen, da kmetijo, kjer redimo okoli 40 glav živine, prašiče pa le za svojo potrebo, uspešno vodita sin Srečko in snaha Alenka, ki dobro gospodarita. Sam sem s vsem preskrbljen, tako da lahko rečem, da mi je na stara leta lepo. V hiši mi družbo delajo prijazne vnukinje: Alenka, Anita in Mojca ter vnuk Lovro. Vesel sem, da me vsi spoštujejo. Naj se ob tej priliki zahvalim članom delegacije, ki me je obiskala ob mojem 90 letnem življenjskem jubileju, ter na tak način izkazala spoštovanje, kot občanu občine Sv. Jurij ob Ščavnici.«

Še veliko zanimivega nam je povedal slavljenec. Kako tudi ne, ko pa je v tem dolgem življenju doživel marsikaj veselega pa tudi žalostnega. Kot je povedal, mu gre danes najlepše. Če bi še lahko delal, bi mu bilo lepše, je poudaril, kajti celo življenje je trdo delal, posebno, ko še ni bilo strojev. Spominja se časov, ko so imeli pri hiši po tri konje, z dvema so orali, eden pa je vlekel brano po zorani njivi. Danes, je kmetija opremljena s raznimi stroji, ki jih vlečejo traktorji. Tako je tudi na Slavičevi kmetiji… Ob slovesu pa smo mu dejali: »Franc v vašo Tiho dolino, na vaš dom, bomo prišli, ko boste praznovali 100 letnico življenje. Ob tem se je nasmejal in dejal: »Naj bog pozlati vaše besede«, kot pravi ljudski pregovor. (L.K.)

Fotografije: Ludvik Kramberger

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja