Skip to content

Zvok tamburice je odmeval tudi na drugi strani Mure, v avstrijski Radgoni

Tamburaši KD Peter Dajnko Črešnjevci medse privabili tudi mlade folkloriste it Apaške doline

Včeraj, na belo nedeljo, okoli poldneva, je v mestu penine in sejmov, na ploščadi pred mostom čez reko Muro v Gornji Radgoni bilo kar razigrano in veselo. Kulturno društvo Peter Dajnko iz Črešnjevcev je namreč pripravilo prvo letošnjo javno vajo tamburaške skupine, ki je v lanskem leru obeležila kar 115 let obstoja in uspešnega delovanja. Tamburaške melodije, ki so bile slišane tudi na levem bregu reke Mure, v sosednjem Bad Radkersburgu, je privabilo številne ljubitelje nežne tamburaške glasbe, z levega in desnega brega reke. Na tokratno prvo javno vajo so črešnjevski tamburaši v goste povabili tudi Otroško folklorno skupino OFS Apače, kateri so zaplesali folklorne plese ob spremljavi tamburašev iz Črešnjevcev.

Na sami prireditvi so bile na stojnici ponujene domače kulinarične dobrote, pekle pa so se tudi “tamburaške palačinke”, katere so bile najbolj cenjene pri otrocih. Naslednja podobna javna vaja črešnjevske tamburaške skupine se nam obeta že naslednjo nedeljo, 19. aprila, na isti lokaciji ob istem času. Ob tem dodajmo, da Tamburašo skupino KUD Peter Dajnko Črešnjevci že vrsto let vodi izkušeni Danilo Banfi. Tamburaši iz Črešnjevcev igrajo na tamburice, ki so oglašene v Farkaševem sistemu in osvetljujejo starotamburaški glasbeni izraz. Tamburaši iz Črešnjevcev s svojimi nastopi doma in širše po svetu, obujajo spomin tudi na njihovega uglednega domačina Petra Dajnka (1787–1873), ki je uvajal poseben črkopis, ki se po njem imenuje dajnčica.

Tamburaški Farkaš sistem

Dvoglasni kvintni sistem Farkaš je najstarejši sistem tamburic. Ime je dobil po njegovem propagandistu Hrvatu Milutinu Farkaš, po katerem se tudi imenuje Farkaš sistem. Oblikovala pa sta ga Franjo Kuhač in Mijo Majer okrog leta 1880. Tamburice Farkaševega sistema imajo dolg in ozek vrat. Njihov ton je poseben in karakterističen, najbolj podoben tamburici samici. Farkašev sistem se v Sloveniji uporablja največ v Pomurju, predvsem zaradi ohranjanja tradicije. Med mlajšimi sistemi še poznamo, triglasni kvintni Jankovičev sistem iz konca 19.stoletja, ter štiriglasni kvartni Sremski sistem iz začetka 20. stoletja, katera sta primerna za koncertno, folklorno in orkestralno izvajanje glasbe… (F.K. & M.S.)

Prijetno in veselo je v nedeljo bilo na radgonskem „pristanu“ (Foto: Franci Klemenčič)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja