Praznično petje, ki ogreje srce: Stanovalci so s petjem pomagali pevcem
V mesecu decembru, ko se dnevi krajšajo in se v zraku čuti praznično vzdušje, so stanovalce Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona s toplino in veseljem razveselili člani pevske skupine Prijatelji iz Murske Sobote, ter KD pevske skupine Vrelec Radenci. S svojim obiskom in ubranim petjem so v dom prinesli nasmehe, prijetne spomine ter pravo praznično razpoloženje.
Pevci obeh skupin so pripravili bogat program, sestavljen iz zimskih, ljudskih in prazničnih pesmi, ki so jih stanovalci z veseljem poslušali, nekateri pa so se jim tudi pridružili s petjem. Znane melodije so marsikoga popeljale v mladostne čase ter obudile lepe spomine, dvorana doma pa se je napolnila s toplimi glasovi in iskreno energijo.
Obisk pevske skupine Prijatelji in KD pevske skupine Vrelec Radenci ni bil le glasbeni dogodek, temveč tudi priložnost za prijetno druženje. Stanovalci so z velikim veseljem sprejeli pevce, jih nagradili z aplavzom in se jim zahvalili za čas, ki so ga namenili njim. Takšni obiski imajo za starejše velik pomen, saj jim polepšajo vsakdan in prinesejo občutek povezanosti ter pozornosti, kot je povedala direktorica DSO Gornja Radgona, dr. Suzana Bračič Arcet, ki je zahvalila obema pevskima skupinama za njihov trud, srčnost in pripravljenost deliti glasbo z drugimi. Njihovo petje je v prazničnem času ogrelo srca stanovalcev in dokazalo, da glasba povezuje ljudi vseh generacij,“ je dodala direktorica Bračič Aecet.
Umetniški vodja KD Pevska skupina Vrelec Radenci, ki delujejo že več kot 25 let, pevce pa druži veselje do slovenske ljudske pesmi, katero prenašajo med ljudi v bližnji okolici in širše je Anton Divjak. Za njimi je že kar okoli 250 takšnih in drugačnih koncertov in nastopov. V letih obstoja so se s slovensko pesmijo pogosto predstavili gostom Zdravilišča Radenci, večkrat so zapeli tudi v domovih starejših občanov v Radencih in Gornji Radgoni. Več kot 20 krat so nastopili na reviji poustvarjalcev ljudskega izročila Slovenije. V skupini pravijo, da je za človeka s posluhom pesem kulturni zaklad, ki mu pomaga k veselju in povezanosti v pevski skupini. Pred dobrim desetletjem so ustanovili še Vokalni kvartet Klopotec Kapela, ki so v tem času že opravili nad 100 nastopov. In tako so tokrat vsi skupaj in ločeno, ogreli dlani množice prisotnih v avli DSO Gornja Radgona, kjer so stanovalcem in drugim poslušalcev obljubili, da jih bodo kmalu spet obiskali.
Vodja skupine Prijatelji Metka Schnabl, ki na nastopih vmes tudi zrecitirala kakšno pesem, o pevski skupini pravi, da jo sestavlja 12-15 pevk in pevcev izmed katerih so vsi člani ali podporni člani MDI Murska Sobota: „Da sploh bomo peli smo se odločili na občnem zboru pred kakšnimi osmimi leti. Takoj se nas je zbralo nekaj, ki radi pojemo in se družimo. Prišli pa smo tudi na idejo, da bi lahko s svojim petjem popestrili kakšno prireditev ali družabni dogodek. Vsi mi smo amaterji in bi bili veseli, če bi imeli tudi kakšnega profesionalnega vodjo, a žal v društvu za to vedno zmanjka denarja. Zato mi, kot sami amaterji lahko izberemo le pesmice, ki so nam pri srcu, so nam všeč in jih lahko zapojemo. Ritem in vsebino pa prepuščamo našim občutkom. S tem, da se enkrat tedensko dobivamo in zapojemo, največkrat pozabimo tudi na svoj vsakdanjik ali pa morebitne zdravstvene težave, ki jih žal v tem času ne manjka. Velikokrat nastopamo v domovih starejših, a tudi drugje, kjer nas povabijo“, je med drugim dejala Schnablova, ki je spomnila tudi na Martina Slomška, ki je pred več kot 150 leti v svoji zbirki Drobtinice, med drugim zapisal, da „smo Slovenci narod, ki rad poje, se druži, zabava in veseli – ter kdor poje zlo ne misli“.
Sicer pa v radgonskem DSO pogosto gostujejo skupine, ki gojijo ljudsko petje, saj starostniki imajo to zvrst petja najraje. V domu pa se zavedajo, da ljudsko lahko ostane ljudsko samo, če se do njega goji ljubezen in spoštovanje! Ljudske pesmi in viže so več kot le glasba; so živa dediščina, ki povezuje preteklost s sedanjostjo in prihodnostjo. So pomemben del slovenske kulturne dediščine, saj odražajo zgodovino, tradicijo in vrednote slovenskega naroda. „Slovenske ljudske pesmi so se razvijale iz preprostih ljudskih napevov, ki so se s časom nadgrajevali, spreminjali in nato oblikovali v mnogotere različice napevov. Še izrazitejši pretok pesmi in zgodb pa se je povečal, ko so se ljudje začenjali seliti. Te so v največji meri prenašali potujoči pevci ter godci, pa tudi vojaki, študenti in rokodelci. Starost naših ljudskih pesmi je zelo različna. Najstarejše najverjetneje segajo še v praslovansko domovino in pogansko dobo. To domnevo vzbujajo ostanki zagovorov, bajk ipd. Svoj višek pa je naše ljudsko pesništvo doseglo v 14. in 15. stoletju. V 19. in 20. stoletju smo Slovenci imeli že zelo velik izbor ljudskih pesmi,“ pove Simona Pirc Katalinič, vodja radgonske izpostave JSKD.
Dodala je, da so pesmi po raznih krajih Slovenije prevzemale besedišče z dialektom krajevnega jezika in tako je nastajala večja pestrost ter svojski zvok pesmi. Že nekoč je veljalo, da so se ljudje med seboj veliko družili in, da je bilo med njimi več osebnega stika. „Prihod muzikantov pa je prinesel obilo dobre volje, zato so se rojevale nove zgodbe in melodije. Ljudska pesem je bila za človeka že od nekdaj način prenašanja zgodb iz kraja v kraj, iz roda v rod, je način izražanja in stalna sopotnica pri vseh življenjskih prelomnicah. Je del naše kulturne dediščine, katero smo dolžni ohranjati za prihodnje rodove, za kar pa so potrebni ljudje, ki imajo veselje in spoštovanje do ljudske pesmi,“ je še dejala Simona Pirc Katalinič.
V kratkem presledku sta v DSO GR nastopili dve zanimivi pevski skupini (Foto: Arhiv DSO GR)