Na 13. Mednarodni likovni koloniji »Ustvarjajmo skupaj, Špičnik 2023« sodelovalo 13 ljubiteljskih slikarjev
Srečati in družiti se z likovnimi umetniki amaterji pri njihovem delu je pravo doživetje, ki smo ga bili deležni na likovni koloniji, katero je organiziralo Kulturno društvo Studenci Maribor, Sekcije LISE, katero vodi Vincenc Holc. Kolonija se je odvijala na posestvu Vino in Turizem Dreisiebner v Špičniku 1, ki sodi v občino Kungota in župnijo Zgornja Kungota. V prekrasnem ambientu sredi vinogradov, pogledov na z vinskimi goricami posejano pokrajino, ter na znamenitost kraja „Srce med vinogradi“, katerega oblikuje cesta v obliki srca in jo obkrožajo vinogradi, so likovniki s srcem ustvarjali svoje likovne izdelke. Srce si je mogoče ogledati samo s posebne razgledne ploščadi terase Dreisiebnerjevih. Zato ni nič čudno, da so nekateri udeleženci slikarske kolonije za svoj motiv izbrali prav pogled na »srce«. V likovni koloniji, katero je strokovno vodila Jelka Leskovar, likovna pedagoginja, organizator pa je bil Vincenc Holc, je tokrat ustvarjalo svoje umetnine v naravi 13 ljubiteljski slikarjev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške.
Družina Dreisiebner je likovnike sprejela z navdušenjem. O odločitvi, da se je ta odvija na Špičniku 1, nam je več povedal organizator kolonije Vincenc Holc: „Pri iskanju najlepših jesenskih motivov je ljubiteljske slikarje KD Studenci – Maribor, sekcija LISE, me je pot zanesla na Špičnik, na t. i. hribček ljubezni, ki se nahaja le 20 km od Maribora. Razgled s terase Dreisiebnerjevih je lep v vseh letnih časih, še posebno pa jeseni. Zato sem kot vodja sekcije LISE svoje člane povabil prav tja, na romantični kraj Slovenije, kjer še niso bili. Na svoja platna so prenesli košček te lepe slovenske vinorodne pokrajine, ki se nahaja ob slovensko – avstrijski meji. Nekateri so naslikali realistično podobo Srca med vinogradi, spet drugim je inspiracija vodila čopič bolj abstraktno. Sam sem naslikal motiv srca med vinogradi, posnet z dronom, v zahtevni tehniki entkavstike, to je slikanje z voski.“
Dandanes na vinogradniško-turistični kmetiji živijo tri generacija družine Dreisiebner, ki skrbijo za vinograde in pridelujejo svoje vino. Letos je slikarsko oko tam zaman iskalo z grozdjem obložene trte. Julijsko neurje je s seboj prineslo točo in jih popolnoma oklestilo njihovo grozdje. Ostal pa je motiv, ki ga nudi pogled z razgledne ploščadi pod skulpturo Sv. Jurija. Ta stoji na visokem podstavku na vrhu hriba. Cesta, speljana v obliki srca, se vidi samo s tega mesta. Legenda, ki malo diši po Romeu in Juliji, govori, da je mlada moč ljubezni nekoč premagala sovraštvo dveh sprtih družin. Kroži pa še druga zgodba, da naj bi graditelji ceste malo preveč pogledali v kozarec in kar po bližnjici zavili v hrib in tako ustvarili cesto v obliki srca, ki danes velja za eno naših najpogosteje fotografiranih znamenitosti. Celo tujci so si ga že »sposodili« za reklamiranje svojih vinorodnih pokrajin. „Družina Dreisiebner nas je, studenške likovnike, lepo sprejela. Na njihovem jedilniku so tudi domače sezonske jedi, ki jih ni mogoče več dobiti v mestih, kjer prevladujejo lokali s hitro hrano, prilagojeni današnjemu modernemu človeku. Za nas so pripravili svežo gobovo juho iz jurčkov z ajdovimi žganci in ocvirki, ob kavici pa še gibanico,“ še pove Holc.
Kaj pa so nam povedali nekateri udeleženci likovne kolonije?
Maria Lipp-Haring, Avstrijka iz predmestja Gradca, se redno udeležuje vseh likovnih kolonij KD Studenci – LISE, pa tudi njihovih delavnic na sedežu društva v Mariboru. Je članica sekcije LISE že od vsega začetka (od 2003). Njeno likovno izražanje so abstraktne kompozicije na platnu, predvsem v akrilni tehniki. „Zame je slikarska kolonija v Špičniku med »srčkom zaljubljencev« in »ptico svobode« (kovinska skulptura na Špičniku v neposredni bližini turistične kmetije Dreisiebner, op.p.) simbol vseh slikarskih kolonij, ki sem se jih do sedaj udeležila. Z občutkom tesne povezanosti se vedno z velikim veseljem odpravim v Slovenijo slikat. Rada bi se zahvalila organizatorju Vincencu Holcu za njegov trud. Žal ne razumem jezika svojih slikarskih kolegov. Rada pa poslušam zvok njihovih glasov, razlagam si njihove kretnje, »berem« izraze njihovih obrazov in gledam njihove slike. Prepevam melodije sosedov z juga in poznam tudi njihove plese. Misel na Jelkin ljubeči, budni pogled mi nariše nasmeh na obraz (Jelka Leskovar je likovna pedagoginja, njihova mentorica, op.p.). Rada bi se ji zahvalila za njeno odprtost, potrpežljivost in hvaležen način podpore. Upam, da bodo te slikarske kolonije obstajale še leta.“
Vinko Gregurec iz Hrvaškega Zagorja je k likovni sekciji pristopil pred devetimi leti. Šolal se je v Mariboru, zaposlen pa je v avstrijskem Gradcu. Ima izreden talent za slikanje. Kar njegovo oko zazna, to čopič verodostojno prenese na platno. Vinko Gregurec ustvarja v vseh slikarskih tehnikah. V svoji izjavi je bil kratek, podal pa nam jo je v verzih, za katere misli, dovolj povedo o druženju na tej likovni koloniji. „Očaran nad prelepim okoljem, med dobrimi ljudmi, lahko nastane lepa slika,
ker čopič sam od sebe leti!“ Likovnica Majda Krajnc iz Maribora pa dodaja: „Slikanje je moj svet – svet barv. Sama pravim, da so slike odsev moje duše, ki ga nerada razkrivam drugim. Slikam v vseh tehnikah. V nekem življenjskem obdobju ugotoviš, da potrebuješ, poleg vsakodnevnih obveznosti nekaj čisto zase. Potrebuješ svet, v katerem se umiriš, sprostiš in zaživiš čisto po svoje. Ta svet je zame likovno upodabljanje. Ustvarjanje v barvah me radosti, motivi mi omogočajo rast, da na stvari in naravo gledam bolj poglobljeno in ne samo površinsko. In ko srečam ljudi s podobnimi pogledi in željami, je svet dovršen. Lepšega ni. To so zame bili petki popoldan, ko smo se likovniki leta in leta zbirali v likovni delavnici. Izražati se z barvami je kot napisati lepo pesem ali zgodbo.“
Še bi lahko napisali kakšno zgodbo posamezne udeleženke ali udeleženca kolonije. So si pa zelo podobne – podobne po tem, da je udeležencem v veselje slikanje v naravi ter druženje z ljubiteljskimi umetniki. Kot smo se lahko prepričali, je bilo vzdušje nadvse prisrčno in tudi prijetno ob pogostitvi družine Dreisiebner, ki jih je lepo sprejela in jim pripravila domače jedi ter ponudila v njihovih goricah pridelano vinsko kapljico. Vse to, ja, tudi pogled na veliko srce, ki jo tvori cesta med vinogradi, je ogrelo srca sodelujočih umetnikov. Njihovi likovni izdelki, ustvarjeni v koloniji, bodo v kratkem razstavljeni na enem od razstavišč v Mariboru. (L.K.)
Fotografije: Ludvik Kramberger in Vincenc Holc