Literarno-pogovorni večer s Tomom Vebrom je popestrila mlada glasbenica Daša Zorman
V
radgonskem mestnem muzeju „Špital“ je potekal nadvse zanimiv
kulturni večer, kjer je sta v ospredju bila poezija in glasba.
Glavna tema večera je vsekakor bil pogovor gostiteljice Nike Škof z
mladim pesnikom in vsestranskim umetnikom Tomom Vebrom iz Maribora,
ki je prav v času, ko že končuje nov projekt – novo pesniško
zbirko, predstavil svoj pesniški prvenec Točka preloma, ki je marca
letos izšel pri Literarni hiši Maribor. V pavzah pogovora z
avtorjem pesniške zbirke, je navzoče s svojim petjem ob kitari,
zabavala mlada domača glasbenica, Daša Zorman. Tom Veber, mlad
vsestranski umetnik, ki se trenutno prvenstveno posveča literarni
dejavnosti pravi, da je naslov zbirki Točka preloma dal zgolj zato,
ker je pač „vsak začetek nekakšna točka preloma“. Pesmi v
zbirki, v prvem delu kratke, v drugem in tretjem, bistveno daljše,
na satiričen način preizprašujejo sistem, v katerem živimo, in so
žanrsko lahkotne in najstniške, ukvarjajo pa se tudi z bivanjsko in
LGBTQ tematiko.
Ob tako specifičnem prvencu, kot je pesniška zbirka Toma Vebra
Točka preloma, si je smiselno sposoditi sporočilni del iz spremne
besede urednika Marjana Pungartnika, naslovljene s pridevniki Bajna,
brezkompromisna in svobodna: „To je upor. Prelom. Pesem naenkrat
dobi govorniško strukturo, nagovarja, sporoča.“ Tom Veber je na
knjižnem zavihku predstavljen za ustvarjalca, ki je začel
ustvarjati med šolanjem na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v
Mariboru. Že ob tem podatku se je dopuščeno vprašati, ali se ni
nemara prav ob kuhi in razkazovanju kulturnih dobrin sodobnim
popotnikom in njihovim spremljevalkam zgodila tista vzporednost, ki
upravičuje naslov. Točka preloma. Še bolj upravičeno je tovrstno
spraševanje ob vrstici na devetnajsti strani, ki sporoča: „Majhne
konstante časovnosti trkajo ob zatišje mojega uma.“ Bilo pa bi že
pretirano, če bi se tosmerno spraševanje nadaljevalo z iskanjem
sopomenskih odtenkov pri pesmih, ki so bile Tomu Vebru za navdih ali
celo za sestavine posvojene pesmi… Eklatantnost erotičnega izraza
v pesmih Toma Vebra je homoerotičnost ali bolje gejevstvo, oz. s še
natančnejšo oznako: svetost svetobolja. Pesem z naslovom Še
zadnjič se začne z vrstico: „Preden grem, bi si rad še zadnjič
odel črno haljo in križ in si obul modre allstarke.“ Za tako
imenovano gibanje LGBT je namreč značilno poudarjanje
marginaliziranosti, ki s poudarjanjem tega postane gibanje s
specifično zgodovino, za fenomen zatajene množičnosti pa je
značilno prilaščanje zgodovine. In nekje je treba najti tisto
točko preloma, ki lastno specifičnost naredi za prepoznavno, celo
signifikantno. S takšnega stališča so pesmi v zbirki s tem
sposojenim naslovom vzorčen primer angažiranega pesnikovanja.
Tom Veber je svojo prvo pesniško zbirko napisal tako, da je v verzih mogoče prepoznati sledi postmodernizma. Pesnik citira in povzema znane in manj znane pesnice in pesnike, nekatere njihove pesmi ohrani v celoti, na primer pesem Vlada Kreslina, izmisli si sestavljanki pesmi Srečka Kosovela in Robija Simoniška, prisluhne stihu Esada Babačića, češ da je vsak otrok, ko se rodi, lep, navede celo napis na steni toaletnega prostora, saj se tudi tam najdejo ljudje, ki iščejo spodbudno besedo in topel dotik. Nekatere kratke pesmi nekoliko spominjajo na haikuje. Lirični verzi z izrazito subtilno lepoto se menjavajo z banaliziranjem in vulgarnostjo, kot da bi pesnik hotel omiliti nežnost, srečo in ljubezen, čeprav je prav ljubezen tista, ki zmore vse – nasmeh, objem in čudež, da iz dveh teles nastane eno samo. Vsaj omeniti je treba tudi videz s črnilom obarvane knjige, ki ga je s sliko na naslovnici prispevala Iris Vrhovski: naličen deški obraz, obdan s ploskovnimi okraski. Tako pesmi kot tovrstna likovnost dajejo gibanju LGBT tržno prepoznavni videz oziroma to vsaj poskušajo. In umetnost je obogatena v smer ali gibanje, pogojeno s spolno usmeritvijo, ki se ji zbirka z naslovom Točka preloma vsekakor pridružuje.
Tom Veber je sicer mlad fant, rojen 2.6.1995 v Mariboru. Že v času izobraževanja na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor, je začel z ustvarjanjem na umetniškem področju. Bil je član ansambla gledaliških skupin Gnosis in English Student Theatre, pel pa je tudi v Akademskem pevskem zboru Maribor. Po zaključku srednje šole sodeluje v gledaliških predstavah v gledališču Glej, klubu Tiffany in v Plesnem teatru Ljubljana. Predvsem pa se v zadnjem času posveča literarni dejavnosti. Pesmi objavlja v revijah: Mentor, Dialogi, Poetikon, Literatura, sodeluje na pesniških slamih in gostuje po Sloveniji s poetično monodramo Realizem je rezerviran za klovne, osnovano na avtorski poeziji, s katero je nastopil na festivalu Poleti v NUK in na Trnfestu. Je zmagovalec Pesniške olimpijade 2018, uvrstil pa se je tudi v finale Pesniškega turnirja 2019. Njegove pesmi so prevedene v nemščino, angleščino, hrvaščino, madžarščino in v grščino. V soorganizaciji MKC Maribor in organizacije Maribor skozi rožnata očala je organiziral enega izmed prvih LGBTQ literarnih večerov v Mariboru z naslovom Mlada slovenska lezbična in gejevska literatura z gostjo Suzano Tratnik. Letos je med drugim postavil tri razstave Brstenje, Stičišča in Nihanje, kjer se je ukvarjal s prostorsko postavitvijo poezije…
Čeprav Veber poudarja „Težko je znova začeti ko si enkrat končal in čeprav pride nova pomlad resnica ne postaja nič manj neomajna“, je že, predvsem med potovanji v London, Berlin in na Dunaj, pripravil novo pesniško zbirko, ki bo kmalu, najpozneje pomladi prihodnje leto že na knjižnih policah.
Pesmi Toma Vebra za pokušino:
***
Prodreti dovolj globoko
a hkrati ostati
na
površju
neslišanega
neizrečenega
ko zapreš oči
te
morda zajame
mraz
sneg prebeli vse
kar je bilo naučeno
ni
pa bilo tvoje
v Tanzaniji
ne vidiš losov
Rusije
ne moreš
prečkati
brez ozeblin
tišine
ne moreš zapolniti
z
zvoki iz preteklosti
vse kar ostaja
je Tao
je rekel stol
in
sedel.
OKROGLO VESELJE
Ljubezen
piši z veliko
dvome
z malo
občutke
sreče
razlij v slike
in jih okviri
za čase
ko jih
vsakdan
prekrije
s prahom.
