Stati inu obstati: Tudi če bi vedel, da bo jutri konec sveta, bi še danes zasadil svojo jablano
Tudi ob letošnjem državno – kulturnem prazniku Dnevu reformacije (31.10.2023), in 473 – letnici prve Slovenske knjige smo lahko ponosni, nad dosežki reformacije za Slovence in Slovenstvo. Praznik reformacije je tudi sicer povezan z začetkom slovenske književnosti, kjer je glavno besedo imel Primož Trubar. Slovensko reformacijsko delo ostaja ne samo temeljni steber na novo vzpostavljene krščanske cerkve, temveč tudi slovenske književnosti in knjižno jezikovnih norm slovenskega naroda. Slovenska reformacija nam je namreč dala knjižni jezik, prvo slovensko književnost in slovnico, prvo slovensko pesmarico, prvo posvetno šolstvo in prvo javno knjižnico; Reformacija je povzdignila žensko; Reformacija je poudarila načelo individualnosti in s tem postavila izhodišča za osebno svobodo; Prav reformacija je prispevala k vzniku slovenskega naroda in njegove kulturne integracije. Začela je tisti proces stabilnosti, ki jo mora imeti vsak narod, če želi obstati in živeti samostojno…
Naši predniki s Trubarjem na čelu so nam izborili prostor pod soncem, lasten jezik, kulturo, omogočili pogoje za življenje in delo v narodnostno zaokroženi celoti, na svoji zemlji, v svoji domovini. S Trubarjevimi besedami bi lahko rekli: omogočili so nam pogoje za stati inu obstati. Brez uveljavitve Trubarjeve knjižne slovenščine Slovencev kot naroda danes najbrž ne bi bilo. Prva tiskana knjiga, Abecednik in Katekizem, prevod celotne Biblije v slovenski jezik, prvi slovenski pravni spis – Cerkovna ordninga ali cerkveni red, prva slovnica in začetek šolske reforme. Dobili smo prvo javno šolo za »fantiče inu dekliče« in prvo javno knjižnico. Reformacija je prinesla tudi prvo imenovanje pojma Slovenec. Trubar, naš slovenski Luther, se je tudi, ko je živel na tujem, čutil v dobrem in hudem povezan s tem območjem in je svojo ljubezen izražal ne le s svojim slovitim nagovorom »Lubi Slovenci«, temveč je znal zanosno hvaliti to »dobro, dostojno, zvesto, resnicoljubno, pokorno, gostoljubno in milo ljudstvo«. Zdi se, da je Luthrovih 95 tez o prenovi Cerkve prišlo v pravem trenutku. Cerkev je to potrebovala, posledica je bilo reformno gibanje, kot poudarja duhovnica Violeta Vladimira Mesarič.
V Sloveniji je torej 31. oktober dan reformacije, praznik in dela prost dan, ki obuja spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Osrednja državna proslava je bila v ponedeljek v Lendavi, danes pa bodo po evangeličanskih cerkvah bogoslužja. Ob današnjem dnevu reformacije bodo po vseh evangeličanskih cerkvah potekala bogoslužja, v cerkvi v Puconcih pa bo ob 10. uri bogoslužje, ki ga bo vodila duhovnica Katja Ajdnik. Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar je že v dneh pred praznikom organiziralo proslave po svojih podružnicah po celotni Sloveniji, danes pa vabi tudi Trubarjeva domačija v vasi Rašica, ki bo obiskovalce sprejemala med 9. in 17. uro. Na domačiji bo organizirano vodenje Trubar in čas, na voljo bodo tudi različne delavnice. V ljubljanskem Cankarjevem domu so uprizorili stripovski stand up Reformatorji na odru, s katerim so se spomnili avtorja prve slovenske slovnice in prvega celotnega prevoda Biblije v slovenščino, Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina. Predstava, ki je nastala po stripu Boštjana Gorenca – Pižame, je premiero doživela ob praznovanju reformacije leta 2021.
Na letošnji osrednji državni proslavi ob prazniku, v gledališki in koncertni dvorani v Lendavi, je osrednja govornica je bila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Umetniški del, ki sta ga oblikovala režiser Primož Ekart in scenarist Dušan Šarotar, je posebno pozornost namenil 300-letnici rojstva Štefana Küzmiča, ki je Novo zavezo prevedel v prekmurščino. Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. Ena od idej reformatorjev je bila, naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, to pa je pomembno vplivalo na razvoj književnosti. V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku – Katekizem, ki jo je leta 1550 napisal Primož Trubar (1508-1586) in ji nato dodal še Abecednik.
Osrednja govornica na proslavi v Lendavi, predsednica Nataša Pirc Musar, ki je med drugim poudarila, da za razvoj kritičnega mišljenja potrebujemo poglobljeno branje, ob tem pa pozdravila dejstvo, da praznik letos zaznamujemo v krajih, kjer sobivajo trije jeziki. Pirc Musar je med tri jezike uvrstila slovenskega, madžarskega in prekmurskega. Tudi prekmurščino štejemo za jezik, je dejala in dodala: „Bodimo ponosni na bogastvo naše kulture, ki na seznamu prevodov Svetega pisma nastopi kar dvakrat: prvič z Dalmatinovim prevodom celotnega Svetega pisma leta 1583, potem pa še s Küzmičevim prevodom Nove zaveze v prekmurščino manj kot 200 let kasneje.“
Predsednica je izpostavila tudi častno gostovanje Slovenije na nedavnem knjižnem sejmu v Frankfurtu, na katerem je naša država po njenem mnenju dostojno in dostojanstveno predstavila svoje literarne ustvarjalce. Ob tem je poudarila, da nas digitalna doba vodi v površno in razpršeno branje, zato je tik pred frankfurtskim sejmom nastal Ljubljanski manifest o branju na višji ravni, ki poudarja, da je to naše najmočnejše orodje za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja. Po njenih besedah je tudi Evropska unija začela razmišljati o vplivu tehnologij, razmislek pa je pomemben, je dejala, saj umetni inteligenci prepuščamo tudi odločanje. „Znanje namreč ne zagotavlja tudi etičnosti. Umetna inteligenca je toliko etična, kolikor so etični njeni razvijalci, kar je odvisno tudi od etičnih pravil, ki jim jih postavi družba. Znanje, na katerem temelji odločanje, pa je tako pri umetni inteligenci kot pri ljudeh odvisno od kakovosti virov, iz katerih se učijo,“je še dodala predsednica Pirc Musar.
Umetniški del slovesnosti sta oblikovala režiser Primož Ekart in scenarist Dušan Šarotar ter dramaturginja Ajda Rooss, v njem pa so med drugimi sodelovali Tjaša Železnik, Lina Akif, Vladimir Vlaškalić, Peter Pal, Drago Ivanuša, Žiga Golob, Ema Kobal, Niko Komac-Nikson, Lola Mlačnik, Laura Pal in Manca Trampuš. V koreografiji Rosane Hribar so nastopile Mateja Rebolj in študentke Akademije za ples. Ustvarjalci so posebno pozornost namenili 300-letnici rojstva Štefana Küzmiča, ki je Novo zavezo prevedel v prekmurščino.
Dan reformacije, ki je tudi dela prost dan, kot državni praznik v Sloveniji obeležujemo od leta 1992. Z njim se tako spominjamo obdobja, ko smo dobili prve tiskane knjige in z njimi tudi slovenski knjižni jezik. Prvo knjigo v slovenskem jeziku, Katekizem, je napisal Primož Trubar. Na območju Prekmurja deluje tačas deset evangeličanskih cerkvenih občin (ECO), in sicer: Bodonci, Domanjševci, Gornji Petrovci, Gornji Slaveči, Hodoš, Križevci, Lendava, Moravske Toplice, Murska Sobota in Puconci. Poleg tega pa delujejo ECO še v Apačah, Mariboru in Ljubljani. Trenutno je v Sloveniji okrog 18.000 evangeličanskih vernikov. Od septembra 2019 je škof Evangeličanske cerkve na Slovenskem, murskosoboški pastor, mag. Leon Novak, ki je zamenjal škofa Geza Filo, še prej pa že pokojni Geza Erniša, ki je bil sicer prvi evangeličanski škof v Sloveniji. V Prekmurju so bile ustanovljene prve tri evangeličanska cerkvene občine: Puconci, Križevci in Hodoš. V Puconcih je bila ECO ustanovljena leta 1783…
