Tokrat se je pobudi Fête de la Musique pridružilo kar 26 slovenskih mest in vasi, največ z Obale.
Praznik glasbe je del svetovne iniciative Fête de la musique, ki je nastala leta 1982 v Franciji na pobudo takratnega ministra za kulturo Jacquesa Langa. Ugotovil je, da je v Franciji toliko ljudi vseh generacij, ki se ukvarjajo z glasbo, da je preprosto treba določiti dan, ko bodo francoska mesta zasijala v vsej svoji glasbeni veličini in se bo muziciralo povsod. Izbran je bil 21. junij, prvi poletni dan, ko je dan najdaljši in noč najkrajša v letu. Danes Fête de la musique vključuje več kot 150 držav in več kot 700 mest z vsega sveta. Že enajstič se je praznovanju pridružila Slovenija z različnimi mesti, letos prvič tudi Gornja Radgona, kot edino mesto iz Pomurja. V mestu penine in sejmov je od 16. do 21. ure, v organizaciji OI JSKD in Kultproturja, na dveh lokacijah (pred Mladinskim centrom Gornja Radgona in v Domu starejših občanov Gornja Radgona) nastopilo devet različnih skupin različnih zvrsti. Na Trgu svobode Gornja Radgona (pri Mladinskem centru) so nastopili: Ljudske pevke Apače, Etno folk glasbena skupina Bosi, Pihalni orkester Gornja Radgona, Tamburaško društvo Apače, Ukulada, Dare Acoustic, Glasbena skupina Mind Juice, Glasbena skupina Impulz. Učenci ZGŠ Maestro pa so nastopili v DSO Gornja Radgona. Radgonske dogodke, na obeh lokacijah si je ogledala tudi županja Urška Mauko Tuš ter podžupan Miran Dokl, seveda tudi vodja OI JSKD Gornja Radgona Simona Pirc Katalinič ter direktorica Zavoda Kultprotur Tatjana Karba Kotnik.
S Praznikom glasbe se sicer spodba izvajanje ulične glasbe vseh zvrsti, ki jo lahko izvajajo poklicni ali ljubiteljski glasbeniki vseh starosti. Vsi dogodki so brezplačni, glasbeniki za nastope ne bodo prejeli honorarja, lahko pa zbirajo prostovoljne prispevke. Glasba je veliko več kot le valovanje zraka. Je naše družbeno vezivo, sprostitev, sporočilo, zabava, ples in še bi lahko naštevali. Glavni namen tega dogodka je od leta 1982, ko se je prvič odvijal v Franciji, postaviti v ospredje, na ulice, izvajanje glasbe v živo in jo približati ljudem tudi v krajih, v katerih sicer ni tako pogosto zastopana. V okviru žanrsko pestrega programa bodo nastopili številni profesionalni in ljubiteljski glasbeniki. Slovenski koordinator dogodka Dušan Mijanović, strokovni sodelavec Slovenskega glasbenoinformacijskega centra (Sigic), ki je glavni organizator Praznika glasbe, nam je povedal, da so priprave na enajsto izvedbo potekale podobno kot doslej. »Konec marca objavimo javno povabilo organizatorjem, ki se odločijo, ali bodo Praznik glasbe v svojem mestu producirali sami ali bodo izbrali glasbenike na podlagi javnega povabila, ki ga je Sigic objavil konec aprila. Izvajalci se lahko odločijo, v katerem mestu si želijo nastopiti. Tokrat so lahko izbirali med trinajstimi mesti. Skupno je letos sodelovalo kar 26 mest, kar je deset več kot lani.«
Praznik glasbe ne predvideva selekcije prijavljenih glasbenikov, sprejeti so vsi, če se z njimi lahko dogovorijo o časovni in tehnični specifiki nastopa. S tem dogodkom spodbujajo izvajanje ulične glasbe vseh zvrsti, ki jo lahko izvajajo poklicni ali ljubiteljski glasbeniki vseh starosti. Letos je skupno nastopilo več kot dvesto glasbenih skupin, kantavtorjev, pevskih zborov, didžejev ter drugih glasbenih izvajalcev. »Vsi dogodki so brezplačni, glasbeniki za nastope nihče ni prejel honorarja, lahko pa so zbirali prostovoljne prispevke. Menimo, da ne gre za razvrednotenje glasbe, glasbenikov ali njihovega dela. Izvajanje glasbe na ulici ni nujno povezano le s poklicnimi glasbeniki, saj se dogodku lahko pridružijo tudi ljubiteljski glasbeniki. V Sigicu smo se odločili, da bomo tokrat na odrih v naši produkciji organizirali le ‘busking koncerte’ oziroma nastope z uporabo minimalnega ozvočenja. Z letošnjim Praznikom glasbe si želimo opozoriti na pomen neposrednega stika glasbenikov z ljudmi na ulici. V vsakdanjem življenju opažamo, da je spontanih nastopov uličnih glasbenikov malo in da so premalo raznoliki. S sprostitvijo ukrepov, ki zdaj preveč strogo urejajo to področje, bi vrnili na ulice glasbo in omogočili, da se tudi ta oblika glasbenega izražanja razvija in dodatno obogati kulturno ponudbo mesta,« je pojasnil Mijanović.
Letošnji Praznik glasbe se je začel v Ankaranu, potekal pa je še v: Ljubljani, Izoli, Kopru, Luciji, Piranu, Portorožu, Smokvici, Črnomlju, Dravogradu, Gornji Radgoni, Kočevju, Kranju, Mariboru, Medvodah, Novi Gorici, Solkanu, Postojni, Raki, Šempetru, Škofji Loki, Šmartnem v Brdih, Tolminu, Trbovljah, Velenju in Železnikih.
Fotografije: O.B., S.P.K., U.T.M.