Mnogi so prišli v Vrt spominov in tovarištva, ki je bil v znamenju kulture, umetnosti in tudi vina – razstavo je odprla ministrica Asta Vračko
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih, kjer se vedno nekaj dogaja, je tokrat bil v znamenju kulture in umetnosti. Najprej so namreč odprli razstavo akademskega slikarja, specialista restavratorja in častnega občana občine Tišina, Štefana Hauka, nato pa so zbrani prisluhnili še branju poezije, s čimer se Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija pridružuje mednarodnemu festivalu Dnevi poezije in vina, ki poteka na več lokacijah po Sloveniji v organizaciji Beletrine. Umetnostni zgodovinar, mag. Franc Obal, ki je razstavo Samota(e) pripravil skupaj s slikarjem, je ob otvoritvi povedal, da imamo veliko čast spoznati najnovejša dela 90-letnega Štefana Hauka, ki še vedno preseneča z umetniškim potencialom in ustvarjalnostjo, predvsem slikarstvom. Naslov razstave Samota(e) je pomenljiv, razstavljena dela so nastala v času epidemije covida. Na svoj likovni način je poskušal izraziti svoje čutenje oziroma pogled na ta nevarni čas.
Hauko je prekmurski oziroma obmurski slikar, za katerega so značilne figure, človeška postava in pokrajina, tokrat pa je presenetil z abstraktnim likovnim jezikom, simboli in barvnimi prijemi ter oblikami, ki opominjajo na povezanost človeka. Na eni strani se izraža s toplimi barvami, ki navdajo s svobodo in domačnostjo ter na drugi strani s temnimi barvami, ki postanejo nosilci tragične vizije človeškega bivanja. Obal je izpostavil, da si je Štefan Hauko upal v svojih poznih letih prestopiti prag predmetnosti in stopil v abstraktno likovno umetnost, kjer se je lahko v čutnosti do sveta najboljše izrazil, kar je njegova posebnost. „V najnovejših delih, akvarelih poimenovanih Samota(e), ustvarjenimi v času Covida 19, odkrivamo preoblikovanje predmetnega sveta v novi avtonomni likovni svet abstrakcije, zavezane izključno notranji, čutno zaznavni inspiraciji in intuiciji. V njem je sintetiziral zavestni in podzavestni odnos do sveta samote, osamljenosti, minevanja, naslikani v ritmičnem razčlenjevanju površine slike, v kateri je s prepletom slikarskih potez formiral strukture svetlobnih jeder in geometriziranih amorfnih form. V nekaterih delih prepoznavamo obrise človeškega telesa, obraza, akta, preobrazbo metulja…, prepletene z dinamično občuteno linijo, ki se združuje v temna polja, energijske točke, nosilke dramatičnega občutja več pomenske, duhovno občutene bivanjske stiske človeškega bitja,“ je še dodal Obal.
Marjan Šiftar, predsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, ki je zbrane na kulturnem druženju
v Vrtu spominov in tovarištva uvodoma nagovoril, je opravičil Hauka, ki je želel otvoritev razstave počastiti s svojim obiskom na Petanjcih, a so mu načrte prekrižale zdravstvene težave. Povedal je, da park krasi še ena njegova umetnina – Prekmurski totem. Župan Občine Tišina, Franc Horvat je v svojem nagovoru dodal, da je Hauko, ki je častni občan Občine Tišina, podaril občini še dve stvaritvi, ki si ju lahko ogledamo na pokopališču v Petanjcih ter velik mozaik svetega Florijana na stavbi gasilskega doma v Murskih Petrovcih. Razstavo je odprla ministrica za kulturo, dr. Asta Vrečko, ki je v svojem nagovoru v luči nedavnega praznika Združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom povedala, da tako Hauko kot tudi ostali Prekmurci nosijo sporočilo svojega kraja ter da se lahko iz pestre zgodovine krajev ob Muri marsikaj naučimo. Poudarila je, da tukaj bivajo različne kulture in etične skupine, zgodovina je pestra in raznolika. Prav je, kot pravi, da se zavedamo in smo ponosni na našo kulturo in zgodovino, na vse kar smo dosegli ter kako kažemo strpnost, spoštljivost in odločnost drugim. Izpostavila je še, da je Hauko pomembno zaznamoval tudi slovensko restavratorstvo.
Iz galerijskega prostora so se zbrani nato preselili v lepo urejeni vrt, za katerega je župan Občine
Tišina, Franc Horvat, v svojem nagovoru označil za čudovito oazo miru, v katerem se pogosto
odvijajo kulturni dogodki. Marjan Šiftar, predsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, je dodal,
da je vrt tudi prostor prijateljstva, ustvarjalnosti in mladosti, kjer se prepletajo spomini, zgodovina in kultura, drevesa pa so ne le spomin ampak še posebej opomin ter navdih za naše intelektualne poti in aktivno delovanje. Povedal je, da s ponosom gostijo letos že drugič tako ugleden mednarodni vsestransko kulturni dogodek kot so Dnevi poezije in vina. Ministrica za kulturo, dr. Asta Vrečko, ki se je udeležila tudi pesniškega dogodka, je v svojem nagovoru med drugim povedala, da je v današnjem ponorelem svetu in času, ki nas svet sili k hitenju, ko si ne znamo vzeti časa niti sami zase, kaj šele za kulturo oziroma poezijo, ravno slednja ena največjih gest upora in izhoda. Pohvalila je uspešen festival, ki poteka vse od Ptuja do Petanjcev. »Naj se sliši poezijo, ki jo premalo poslušamo. Poezija ne sme utihniti, ne smemo vzeti besede, v času največjih kriz moramo prisluhniti poeziji in umetnosti«, je še dodala ministrica.
Zbrani so nato prisluhnili pesniškemu branju udeležencev hrvaško-slovenske prevajalske
delavnice, v katerem so v parih sodelovali Miroslav Mićanović, Monika Herceg, Olja Savičević
Ivančević, Aleš Mustar, Kristina Hočevar in Kristina Kočan, ki je dogodek vodila. Dogodek je popestril moški vokalni kvintet Aeternum, zbrani pa so se nato družili ob degustaciji izbranih vin lokalnih vinarjev.
Štefan Hauko
Akademski slikar in specialist restavrator Štefan Hauko je rojen 18. avgusta 1935 v
Sodišincih. V Ljubljani je končal šolo za oblikovanje in podiplomski študij na Akademiji za
likovno umetnost v Ljubljani. Kot restavrator je bil zaposlen v Narodni galeriji v Ljubljani. Hauko je danes edini živeči član skupine DHLM, ki so jo sestavljali poleg njega še akademski slikarji Ladislav Danč (1932—1979), Franc Mesarič (1938—2020) in Lojze Logar (1944-2014). Skupini, ki je delovala v letih od 1970 do 1975 je uspelo prvi uveljaviti moderno likovno umetnost v Prekmurju, ki je z otvoritvijo Razstavnega paviljona arhitekta Franca Novaka leta 1965 v Murski Soboti prevzela vlogo osrednjega regijskega nosilca galerijske in razstaviščne dejavnosti v Pomurja. Pomembno vlogo pri njenem razmahu so predstavljala tudi likovna dela Štefana Hauka.
Fotografije: Aleš Cipot/Fotolens