Folklorno društvo Gornja Radgona, ki danes šteje 15 plesalcev in dva glasbenika, obeležilo 40 let delovanja
V Kulturnem domu Gornja Radgona je potekala posebna slovesnost, ki je dodobra napolnila hram kulture v mestu penine in sejmov. Na svoje so predvsem prišli ljubitelji starih običajev, kulturne dediščine in s tem folklore, saj je domače folklorno društvo svečano obeležilo lep jubilej, 40. letnico obstoja in uspešnega delovanja. Na prireditvi, katero je v svojem hudomušnem slogu povezoval humorist Samo Tuš – Korl, in kjer je prisotne pozdravila županja Urška Mauko Tuš, so poleg slavljencev nastopili tudi tamburaši iz Črešnjevcev. Še pred uradnim začetkom proslave, katere se je udeležila tudi poslanka DZ Vera Granfol, in ki se je končala s prijetnim druženjem ter pogostitvijo, so prikazali tudi kratek filmček o minulih štirih desetletjih, kjer so še posebej poudarili Einsteinovo misel: Plesalci so božji športniki!
Folklorna skupina Gornja Radgona, ki je bila uradno ustanovljena 3.2.1984, je nastala povsem naključno. Pod okriljem takratne lokalne Osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije v Gornji Radgoni. Idejni vodja za ustanovitev folklorne skupine je bila takratna predsednica OO ZSMS Spodnja Ščavnica Tatjana Kampuš (pozneje poročena: Misija, op.p.), ki je povedala, kako so najprej organizirali plesni tečaj za mlade Ščavničarje, ki bi se morali učiti klasični, latinskoameriških in podobnih plesov, a je pozneje nastalo folklorno društvo. Skupina, katere vodja je sprva bila Nada Jaušovec je prva leta delovala v kulturnem domu Spodnja Ščavnica. Ob ustanovitvi je plesalo 8 parov, na harmoniki jih je spremljal, še danes aktiven Miran Mauko. V prvem letu so plesalci organizirali prvi samostojni nastop v kulturnem domu Spodnja Ščavnica. Že prvo leto se je skupina udeležila: medobmočnega srečanja folklornih skupin, festivala Bratstva in enotnosti v Nikšiču. V leto 1986 je skupina nastopila v oddaji Praznik ob meji, ki jo je predvajala slovenska in avstrijska televizija. Zaradi boljših pogojev za izvedbo vaj pa je FS pričela z vajami v Glasbeni Šoli Gornja Radgona in se preimenovala v Folklorno društvo Gornja Radgona.
Prva folklorna oblačila je za plesalce sešila Marija Mlinarič na pobudo in predlog vodje skupine, učiteljice Nade Jaušovec. Po osmih letih delovanja je nove folklorne kostume izdelala plesalka v skupini Silva Mauko. Leta 2009 ob 25 – letnici delovanja društva je Marija Makarovič izvedla raziskavo na terenu v okolici Gornje Radgone na podlagi starih fotografij, ki so jih pridobili od vaščanov. Tega leta je skupina dobila nova oblačila, ki so plod raziskave in v veliki meri ročno izdelana. Oblačila so bila predstavljena na takratni jubilejni prireditvi. V vseh teh 40-letih se je v skupini menjalo kar nekaj članov. Štirje člani pa so v skupini že od začetka delovanja. Zadnjih 20 let so v skupini večinoma isti plesalci. Trenutno je aktivnih 7 parov in pol (za eno plesalko iščejo plesalca) ter dva glasbenika, en par pa je trenutno na delu v tujini. Harmonikarju Miranu Mauku, ki že potrebuje novo harmoniko, se se občasno pridružili razni glasbeniki (bariton, klarinet) zadnjih pet let pa je na večjih nastopih prisotna še violinistka.
Člani društva so večinoma zakonski pari, ki skrbijo za kondicijo in se velikokrat skupaj odpravijo na pohod ali kolesarjenje. Prav tako plesalce povezujejo močne prijateljske vezi. Skupina se predstavlja na prireditvah za potrebe občine, kakor tudi v širši okolici in tujini (Helmshaim v Nemčiji, Vinkovci na Hrvaškem, ter na različnih prireditvah v sosednji Avstriji). Po smrti dolgoletne vodje Nade Jaušovec skupino, vodita Tatjana Jakopec Kager in Silva Mauko, predsednik društva pa je Miran Mauko.
Ob letošnjem jubileju so radgonski folkloristi prejeli tudi priznanje županje Občine Gornja Radgona, Urške Mauko Tuš, ki je v kratki obrazložitvi med drugim zapisala: V 40. letih delovanja je Folklorno društvo menjalo kar nekaj članov, štirje člani pa plešejo že od samega začetka delovanja. Trenutno je aktivnih sedem parov in pol ter dva glasbenika. Člani društva so večinoma zakonski pari, ki jih med seboj vežejo tudi prijateljske vezi. Skupina se predstavlja na številnih prireditvah v občini, v širši okolici in tudi v tujini…
A tudi to ni bilo vse, kajti direktor Javnega sklada za kulturne dejavnosti Slovenije Damjan Damjanovič in vodja izpostave v Gornji Radgoni Simona Pirc Katalinič, sta članom društva podelili 20 Maroltovih značk. Srebrne so prejeli: Veronik in Peter Breg ter Leja in Branko Fujs, zlate: Srečko in Milen Kniplič, Marina Rožman, Joži in Vlasta Šalamun, Ela in Dušan Čeh, častne značke so prejeli: Stanko Hojs, Tatjana Kager Jakopec, Jože Kager, Sabina in Silvo Kaučič, Silva in Miran Mauko, Sandi Škrilec in Tanja Škrilec Švegl.
Seveda so ob koncu tudi slavljenci, pod nepisanim sloganom: Naj čepe stvari trajajo večno, podelili nekaj priznanj in zahvalnic vsem, ki so kakorkoli prispevali uspešnemu 40-letnemu delovanju društva.
