Predstavile so se številne folklorne skupine, ki so navdušile publiko
V sodelovanju s Kulturnim društvom Prekmurje Lendava, je Javni sklad kulturnih dejavnosti OI Lendava, v Gledališki in koncertni dvorani Lendava, pripravil enkraten folklorni večer, pod naslovom Polka je ukazana. Na prireditvi, katero sta sta povezovala Urška Črnič in Gregor Marič, je bila slavnostna govornica Nežka Lubej, zunanja sodelavka JSKD, negovalka ljudskega izročila, spremljevalka folklornih skupin, sodelavka in dolgoletna prijateljica Mirka Ramovša.
Nastopilo je sedem skupin, in sicer: Folklorna skupina šole in vrtca Miška Kranjca Velika Polana, Folklorno društvo Prekmurje Lendava, Folklorna skupina Zveze Slovencev na Madžarskem Sakalovci, Folklorna skupina KD Marko Beltinci, Folklorno društvo Lancova vas, Folklorna skupina KUD Beltinci in Akademska folklorna skupina France Marolt. Večer je bil posvečen spomladi preminulemu Mirku Ramovšu, utemeljitelju etnokoreologije, znanosti o ljudskem plesu na Slovenskem. Mirko Ramovš je bil ljudskemu plesu zavezan poklicno, hkrati pa je bil ta tudi njegov konjiček. Ljudsko plesno izročilo na slovenskem ozemlju je preučeval z vidika izvora, razvoja in značilnosti posameznih plesov, njihove oblikovne in glasbene podobe, šeg in navad, povezanih s plesom, ter sodobnih transformacij.
Ni naključje, da je bil večer posvečen Mirku Ramovšu. Rodil se je namreč 5. oktobra 1935 v Ljubljani. Tam je leta 1954 maturiral na klasični gimnaziji in leta 1960 na ljubljanski univerzi diplomiral iz slavistike. Najprej je kot profesor slovenščine služboval na eni od ljubljanskih osnovnih šol. Že kot študent se je pridružil Akademski folklorni skupini France Marolt in v njej bliskovito napredoval; leta 1965 je tako postal njen strokovni in umetniški vodja. Zato ni nenavadno, da je po petletnem učiteljevanju leta 1966 postal sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, ki mu je ostal zvest tudi po upokojitvi leta 2003. »Vsako gibanje pomaga do vitalnosti, da ostanemo duhovno sveži in telesno gibčni. Ples je zame najlepše, prvinsko gibanje, ob katerem se počutim živega, srečnega in zdravega,« je nekoč dejal Ramovš, ki je že leta 1973 postal predsednik Odbora za plesno dejavnost pri Zvezi kulturno prosvetnih organizacij mesta Ljubljana ter bil od leta 1985 predsednik republiškega strokovnega odbora za folklorno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Leta 1986 je postal strokovni svetnik in leta 1995 mu je bila priznana specializacija na njegovem področju. Postal je prvi in dolga leta ostal edini slovenski specialist etnokoreolog. Raziskoval je predvsem zgodovino slovenske plesne tradicije in izumil posebno »abecedo« za zapisovanje plesnih korakov: Kinetografijo.
Mirko Ramovš je za svoja dela prejel številne nagrade: študentsko Prešernovo nagrado za diplomsko delo, nagrado Kidričevega sklada, Murkovo priznanje, zlati znak ZRC SAZU, Zoisovo nagrado za življenjsko delo in Štrekljevo nagrado. Za dolgoletno požrtvovalno in meritorno sodelovanje pri Akademski folklorni skupini France Marolt je prejel Maroltovo plaketo in Župančičevo nagrado, odlikovanje z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo ter častni znak svobode Republike Slovenije. Poleg raziskovalnega dela se je posvečal kulturno prosvetnemu in pedagoškemu delu. Sodeloval je na nekaterih domačih in mednarodnih etnografskih zborovanjih ter kot poznavalec plesov drugih narodov tudi na številnih mednarodnih srečanjih in utečenih plesnih festivalih, kot na primer v Beltincih. Svoje znanje o južnoslovanskih ljudskih plesih je podajal na Srednji baletni šoli oziroma Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani. Bil je stalni predavatelj za slovenske ljudske plese na mednarodnih folklornih seminarjih v raznih krajih nekdanje Jugoslavije in v Ljubljani za vodje slovenskih folklornih skupin. Od leta 1995 je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete predaval predmet Uvod v etnokoreologijo. Za televizijo Ljubljana in Radio Trst je pripravil številne oddaje o slovenskem ljudskem plesu in še veliko več odrskih plesnih postavitev. V letih 1985–1990 je bil upravnik Ištituta za slovensko narodopisje.
Je avtor antologije slovenskih ljudskih plesov z naslovom Plesat me pelji in treh zbirk z naslovom Polka je ukazana. V prvi so objavljeni plesi Gorenjske, Dolenjske in Notranjske, v drugi plesi Bele krajine in Kostela, v tretji pa plesi Prekmurja in Porabja. Napisal je čez 50 koreografij slovenskih ljudskih plesov.
Folklorna skupina šole in vrtca Miška Kranjca Velika Polana
V skupini plešejo že mali otroci in tisti ki to počno od malih nog, so bolj kot vrstniki samozavestni in olikani, v kasnejših letih pa imajo bistveno manj težav z navezovanjem stikov. Spoznavanje plesa, glasbe in ritma skozi igro, so na odru uprizorili najmlajši nastopajoči, Folklorna skupina šole in vrtca Miška Kranjca Velika Polana. Predstavili so se s koreografijo: Či bi jes bijla fčelica, katere avtorici sta Martina Vučko in Valerija Žerdin. Skupino skupaj z njima vodi Andreja Kavaš.
Folklorno društvo Prekmurje Lendava deluje 14 let in skrbi za ohranjanje prekmurskih ljudskih plesov. Člani skupine velikokrat gostujejo v tujini, kjer so sprejeti z velikim spoštovanjem, saj se predstavljajo s štirimi do petimi spleti, ki jih sproti utrjujejo, ustvarjajo pa tudi nove koreografije. In podobno kot druge folklorne skupine, si tudi oni želijo v svojih vrstah podmladek. Predstavili so se s koreografijo Polka, Čardaš in nekaj vmes. Avtorica le te in vodja skupine je Kornelija Baša.
Folklorna skupina Zveze Slovencev na Madžarskem Sakalovci prihaja iz Porabja. Skupina deluje v majhni vasi, ki leži na zahodnem delu Železne županije ob tromeji (Madžarska-Slovenija-Avstrija). Skupina je bila ustanovljena 1970. leta, po večletnem premoru pa je na pobudo mladih začela ponovno delovati. Cilj folklornikov je druženje mladih in ohranjanje porabske kulturne dediščine ter učenje in predstavljanje prekmurskih plesov. Mladi folklorniki so s svojim pridnim in zahtevnim delom pod strokovnim vodstvom mentorice Elizabete Kovač v kratkem času postali priljubljeni tako v porabskih naseljih kot izven Porabja, tudi v matični državi. Vodja skupine je Jože Illés, mentorica pa Dragica Kolarič, ki je obenem tudi avtorica prikazane koreografije Plesi iz Porabja.
Folklorna skupina KD Marko Beltinci: Skupino sestavljajo študentje in mladi zaposleni, ki prekmursko ljudsko izročilo negujejo že od rane mladosti. Nekateri so se prvič z ljudskim plesom srečali že v vrtcu in z velikim veseljem nadaljevali tudi v osnovni šoli. To jim je nekako »prišlo v kri«, kot temu radi rečejo. In ker jih druži pristno prijateljstvo, z velikim veseljem in vztrajnostjo, kljub obveznostim in številnim sodobnim izzivom nadaljujejo z ohranjanjem plesnega izročila. Videli smo koreografijo »Prekmurje« katere avtor je Gregor Marič, ki skupaj s Špelo Rous skupino tudi vodi.
Folklorno društvo Lancova vas je bilo ustanovljeno leta 1983 z namenom da oživlja, ohranja in predstavlja kulturno izročilo. Ob obletnicah društva so nastajali odmevnejši projekti, kot so: izid kasete (Za Haloškimi vrtami); raziskava kulture oblačenja, šeg in navad ter plesnega in pustnega izročila s pomočjo strokovnjakov dr. Marije Makarovič, Mirka Ramovša in dr. Aleša Gačnika; izdelava pražnjih kostumov; izid prve knjige Dediščina Lancove vasi in okolice, avtorjev dr. Marije Makarovič, Mirka Ramovš in dr. Aleša Gačnik; izid CD plošče; izid druge knjige Oj lepo je res na deželi avtorice Nežke Lubej in izid tretje knjige Fašenk za haloškimi vrtami, avtorja etnologa Andreja Brenceta. V letošnjem letu društvo obeležuje 40 let neprekinjena delovanja. Obletnico so obeležili z izidom CD zgoščenke, spominsko razstavo, posebnim koncertom, okroglo mizo o aktualnih tematikah v folklornih krogih ter z izdajo četrte knjige Včeraj za dane sin jutri avtoric Nežke Lubej in Barbare Sitar. Trenutno v društvu aktivno delujeta dve skupini pevk, pevci, muzikanti, dve odrasli folklorni skupini, otroška folklorna skupina in skupina korantov. Društvo združuje več kot 170 članov, ki kažejo srčen odnos do folklore in ljudskosti. Videli smo koreografijo Po Lancovsko, katere avtor je Nežka Lubej, skupino pa vodi Barbara Sitar.
Folklorna skupina KUD Beltinci je bilo ustanovljeno leta 1969. KUD Beltinci predstavlja in ohranja etnično izročilo in kulturno dediščino Prekmurja in skrbi za pozitivno in unikatno podobo Občine Beltinci v širšem domačem in mednarodnem okolju, saj vsako leto organizira Mednarodni Folklorni Festival. Kud Beltinci sestavljajo številne sekcije: članska folklorna skupina, veteranska folklorna skupina, otroška folklorna skupina, tamburaška skupina, gledališka skupina ter ženska vokalna skupina BeleTinke. Vse sekcije se lahko ponašajo z odličji, priznanji in nagradami, največ od teh ima članska folklorna skupina, ki svojo tradicijo ohranja aktivno že od leta 1938. Folklorna sekcija pleše izključno domače prekmurske plese, ki predstavljajo čudoviti pokrajino ob reki Muri, kjer prebivajo prijazni in gostoljubni ljudje. Člani KUD Beltinci so kot ambasadorji kulturne dediščine Slovenije, saj se vsi plesi in koreografije ohranjajo stroko v avtentični obliki. Ponavadi plesi prikazujejo vsakdanja delovna opravila in običaje ob slavjih, kot je na primer poroka. Skozi leta je folklorna skupina KUD Beltinci plesala po celem svetu: Hrvaška, Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Makedonija, Poljska, Češka, Bosna in Hercegovina in celo Japonska. Skupino spremljajo mladi glasbeniki, ki igrajo na tradicionalne inštrumente Prekmurja: cimbale, bas, violina, harmonika in klarinet. Na odru so se predstavili s koreografijo Šockanje, ki je delo Mirka Ramovša. Skupino vodita Edvard Črnič in Martina Tratnjek.
Kot zadnja, se mu je z njegovim spletom, Plesi ljubljanskega predmestja, poklonila Akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane, ki jo je Ramovš vodil dolgih 45. let. Ustanovljena je bila 1948 pod okriljem etnomuzikologa Franceta Marolta z namenom poustvarjanja glasbenega in plesnega gradiva, ki ga je ta zbral med svojim terenskim delom. Skupina je začela ustvarjati le s tremi pari, kasneje pa skozi leta zrasla v največjo in najuspešnejšo folklorno skupino na slovenskem. Danes uspešno poustvarja plesno, glasbeno in pevsko dediščino tako doma kot v tujini. V svojih vsakoletnih produkcijah na odrih Cankarjevega doma postavlja zglede in smernice slovenski folklorni dejavnosti, prav tako pa se lahko pohvali z osvojenimi tremi prvimi mesti na državnem tekmovanju folklornih skupin. Vsako leto uspešno sodeluje tudi na mednarodnih folklornih festivalih, kjer slovensko kulturno dediščino predstavlja tako v Evropi, kot tudi širše po svetu. Vodja skupine je Ema Kovač. (R.N.)
Fotografije: Tomaž Galič