Pogovor s pisateljico Beo Baboš Logar popestril mladi glasbenik
Pod lipo na dvorišču župnije v Križevcih pri Ljutomeru, ki je v zadnjih letih postala pravo domovanje ljubiteljev knjig, so se slednji ponovno zbrali, v svoji sredi pa so gostili vsestransko kulturno ustvarjalko, upokojeno profesorico slovenskega jezika, publicistko, novinarko in tudi pisateljico Beo Baboš Logar iz Radencev. V pogovoru s Silvo Duh je gostja predstavila svoje ustvarjanje na literarnem področju. Že od majhnega je bila zaljubljena v knjige in je vedela, da bo pisala, pa vendar je prišlo do tega dokaj pozno. Pisala je kratka zgodbe in črtice, ki so bile najprej objavljene v zbirkah izbranih del na natečajih. Šele pozneje je izdala štiri knjige svojih zgodb in črtic, ki jih je Milan Vincetič zaradi oblike in vsebine poimenoval spominčice.
V njih opisuje zgodbe ljudi iz svoje širše družine in tiste, ki so bili z njo povezani in so živeli v domači Murski Soboti v prejšnjem stoletju, ki je poslušala v krogu svoje družine ali jih sama doživljala. Iz zgodb razbiramo zgodovinska ozadja, ki so močno vplivala na njihova življenja in jih zaznamovala. Njene zgodbe so zgodbe vsakdanjih ljudi, ki jih je zaznamovalo življenje, tople zgodbe, pisane v izbranem jeziku. V Vestniku je dolga leta urejala kulturne strani in pisala zgodbe o znamenitih in že malce pozabljenih osebnostih iz domače pokrajine. Dolga leta bila je kot članica Kulturnega društva Bubla v Radencih, vodja in gonilna sila literarne sekcije v kraju in Domu starejših Radenci, kjer so začeli zbirati in zapisovati zgodbe različnih ljudi in jih izdali v šestih knjigah… Za glasbene užitke je tokrat poskrbel harmonikar Jan Fekonja, ki je zaigral nekaj slovenskih pesmi in nam ob tem tudi zapel.
Bea Baboš Logar se je sicer rodila v času osvoboditve v 2. svetovni vojni, 14.5.1945 v Murski Soboti, materi Slovenki in očetu Madžaru. Po končani gimnaziji v Murski Soboti je študirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani Slovenski jezik s književnostjo in svetovno književnost. Leta 1970 se je zaposlila kot učiteljica slovenskega jezika na Srednji poklicni in tehnični šoli v Murski Soboti in ta poklic opravljala do upokojitve leta 2005. S pisanjem se je začela ukvarjati pozno. Leta 1997 je pri založbi Franc Franc izdala zbirko novel Grlica – malomestne zgodbe iz svojega okolja. Leta 2011 je izdala zbirko črtic Mala ulica pri založbi Buča iz Ljubljane, leta 2013 pa spet pri založbi Franc Franc Spominke, ki so bile kot knjižni dar za Porabje prevedene tudi v porabsko narečje. V začetku letošnjega leta pa je izšlo obširnejše besedilo Panonska melanholija, ki obravnava isto snov kot prejšnje: svoje rodno mesto Soboto in njegove prebivalce, preteklost, ki je vplivala na sedanjost v življenju njene družine. Kot sama pove, avtorica se je v Panonski melanholiji podrobneje lotila glavnih oseb iz svojega otroštva, ki jih opisuje s treh strani: kot literarne junake, kot osebe iz svojega spomina in skozi avtentična pisma ene od svojih tet. Ljudje in dogodki Cvetkove družine so razporejeni po abecedi, zato tudi podnaslov Abecedarij nostalgije. Vmes so vpletena tudi razmišljanja o različnih življenjskih vprašanjih… Razen pisanja zgodb je tudi prevedla nekaj del iz madžarske književnosti, sodelovala je kot urednica kulturne strani pri lokalnem tedniku Vestnik in pripravljala oddaje o knjigah Druženje s knjigo tudi na Idea TV.
Bea Baboš Logar, ki ji je vzornik Thomas Mann, trenutno živi in ustvarja v Radencih, kjer mimogrede aktivno sodeluje pri dejavnostih tamkajšnjega doma za starejše. Kakorkoli že, treba je vzeti knjigo v roke, se poglobiti v pripovedovanje Bee Baboš Logar ter se nadejati in veseliti že vnaprej njenih še doslej neobjavljenih zgodb v eni od naslednjih knjižnih izdaj…
