Čez nekaj dni, v sredo bo 8. februarja, bo državni praznik imenovan Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, ki se praznuje od leta 1945 naprej, toda kot dela prost dan, pa se praznuje od osamosvojitve Slovenije. Odločili smo se, da ob tem posredujemo nekaj statističnih podatkov v zvezi s Francetom Prešernom. Tačas živi na območju vse Slovenije 341 ljudi s priimkom Prešeren. Ta priimek je na 1.093. mestu med vsemi priimki v Sloveniji. Na območju Slovenije nosi 285 moških ime France. Ime je na 398. mestu med vsemi imeni v Sloveniji. Na območju Pomurja statistika ne beleži priimka Prešeren in tudi ne nobenega moškega z imenom France. SURS tudi ne beleži, da bi ta čas v Sloveniji živel kak moški France Prešeren oz. če je že kak, je to manj kot pet, saj statistika objavlja podatke, ki jih je pet ali več. Dodajamo še, da živi tačas na območju Slovenije 10 ljudi s priimkom Primic in kar 3.768 žensk ima ime Julija. Statistika pa ne beleži, da bi katera Slovenka nosila ime in priimek Julija Primic.
Sicer pa je po lansko letnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v Sloveniji 45 Prešernovih ulic, 15 Prešernovih cest, štirje Prešernovi trgi, eno Prešernovo nabrežje, ena Cesta Franceta Prešerna in en Trg Prešernove brigade. V vseh delih naselij, ki nosijo ime po Francetu Prešerno je bilo takrat skupaj je 1.728 hišnih številk in v njih je živi 8.640 prebivalcev. Po Francetu Prešernu so poimenovani tudi en vrtec, štiri osnovne šole in ena gimnazija. Med osnovnimi šolami, ki nosi ime po Francetu Prešernu je na območju Pomurja šola Črenšovci.
Statistika še dodaja, da so v Sloveniji poleg Vrbe, ki je rojstna vas Franceta Prešerna, še kraja z imenom Vrba v občini Lukovica in Dobrna. V kraju Vrba na območju občine Lukovica živi 87 ljudi, v kraju Vrba na območju občine Dobrna živi 129 ljudi in v Prešernovem rojstnem kraju Vrba pa živi ta čas 192 ljudi. Dodajamo še podatek, da je bilo v Sloveniji v letu 2021 za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom, za storitve radia, televizije in založništva – namenjeno skupno skoraj 514 milijonov evrov. Izdatki države, namenjeni kulturi, so že nekaj časa v višini enega odstotka BDP. (F.K.)
