Gostja petkovih večerov je bila uveljavljena pisateljica, pesnica, scenaristka, glasbenica…
Čeprav je šlo za predpraznični veliki petek, se Zavoda Kultprotur in JSKD OI Gornja Radgona, nista izneverila tradiciji, V mestnem muzeju Špital so napreč pripravili vedno priljubljeni „Petkov poetični večer“, z voditeljico Niko Škof, kjer so ljubitelji kulture, zlasti poezije deležni zanimivih zgodb. Tako je bilo tudi tokrat, ko je potekal še en navdihujoč ter tu in tam hudomušen „Petkov poetični večer“, gostja voditeljice Nike Škof, pa je bila uveljavljena pisateljica, pesnica, scenaristka, glasbenica… Cvetka Bevc, ki živi in dela v Murski Soboti. Govorili sta o poeziji in njeni vlogi v svetu, ki je usmerjen k storilnosti. O poeziji, ki vabi k čustvovanju ter opozarja na človeške zgodbe. Zakaj poezija? Sama pripisuje svojo ljubezen do poezije klepetavosti. Odraščala je namreč v družini s starejšimi brati in je bila kot mlajša članica družine zaradi svoje klepetavosti pogosto deležna opazk. In pa seveda svoje ljubezni do besede, ki jo je nekako spremljala že od malih nog. Slovenščina dojema kot izjemno poetičen jezik. Že sam način izgovorjave, kako npr. izgovorimo besedo poljub – že sam način izgovorjave nas nekako spominja na sam poljub. Za čudovit večer je Cvetko in Niki ob koncu pogovora šopke izročila vodja radgonske IO JSKD Simona Pirc Katalinič.
Za Cvetkino poezijo je značilna tudi menjava lirskega subjekta. Pisanje poezije je seveda precej samotno delo, ki izhaja iz posameznika, je v njem. So misli in čustva, ki želijo na plan in nam ponoči ne dajo spati, dokler niso ubesedeni. Sama verjame, da se v nas samih skrivajo tako ženski, kot moški elementi in v svoji poeziji brez velikih težav prehaja med moškim in ženskim lirskim subjektom. Lirski subjekt tako spremeni svojo obliko in postane ON npr. v njeni 5. pesniški zbirki In vendar sem. Gre za starejšega moškega, ki želi delit svoje izkušnje, spomine; se pravi modrost, ki jo je pridobil skozi svojo življenjsko pot. Vsak človek se na neki točki življenja nekako sooči z lastno smrtnostjo. Sama dojema in razume starost kot modrost, v nasprotju z mladostno vihravostjo, ki je že po svoji naturi vihrava in uporniška. In to modrost ceni, ob čemer hudomušno doda, da pa se tudi njej včasih zjutraj pripeti, da si reče: K vragu pa vsa ta modrost, ko bi le lahko zjutraj iz postelje skočila, kot sem pri svojih dvajsetih. Zelo opazna težnja poezije Cvetke Bevc je samoopazovanje, introspekcija, spoznavanje spreminjanja lirske osebe, ki je nenehno na neznani, odprti poti iskanja višjega smisla, tudi tako, da naslavlja nadzemske sile.
Cvetka Bevc piše prozo, poezijo, mladinsko literaturo, dramska dela in filmske scenarije. Nastopa na branjih in literarnih festivalih doma in v tujini (Evropa, Kitajska, Avstralija, Indija, Rusija), izbor njenih pesmi, zgodb in knjig je preveden v številne jezike. Za TV Slovenija piše scenarije za dokumentarne in igrano-dokumentarne filme, kot ustvarjalka radijskih iger je sodelovala z radiem Ljubljana, Maribor, Zagreb, Trst. Dobitnica je več priznanj, med njimi: finalistka za nagrado Kresnice (2022) za najboljšo angažirano pesniško zbirko, posvečeno ženskam, nominirana za nagrado MIRA (2022) Slovenskega centra PEN za celoten literarni opus, prejemnica nagrade Fanny Hausmann za najboljši pesniški ciklus (2020), večkratna nominiranka za nagrado desetnica in večernica (2012) za najboljše delo na področju mladinske literature, z romanom Potovci finalistka za nagrado kresnik za najboljši slovenski roman (2012), leta 2014 prejemnica nagrade Srebrno pesniško pero na Mednarodnem pesniškem festivalu Slovanski objem v Varni (Bolgarija). Je članica Društva slovenskih pisateljev, Slovenskega centra PEN in uredniškega odbora revije Poetikon. Doslej je izdala pet pesniških zbirk: Prelet žerjavov (2004), Med ločjem (2005), Odbleski (2009), Siringa (2017), In vendar sem (2020).
