Skip to content

Negovski grad gosti „Terra Sancato 1910“

Kako je romar Peter Naglič iz okolice Kamnika, pred 111 leti, videl romanje Slovencev v Sveto deželo?

O največjem romanju Slovencev v Sveto deželo v mesti Jeruzalem in Betlehem je ohranjenih veliko zapisov, prek sto Nagličevih fotografij pa predstavlja edini fotografski vir o tem zanimivem poglavju iz slovenske zgodovine pred natanko 111 leti. Veliko romanje v Sveto deželo se je pričelo v petek, 2. septembra 1910, ko je iz Trsta odplula ladja Tirol s 540 romarji. Med njimi je bil tudi romar s številko 50. To je bil Peter Naglič iz Šmarce pri Kamniku, ki je poleg osebne prtljage vzel s seboj še fotografsko opremo. Vestno dokumentiral celotno pot po Sveti deželi, prve posnetke pa je naredil že v Trstu. Največ fotografij je iz Jeruzalema, predvsem iz cerkve Božjega groba in z Oljske gore. Naglič je obiskal tudi rojstni kraj Janeza Krstnika Ain Karem in se udeležil izleta s kočijami do Mrtvega morja… Na novo odkrit fond Nagličevih fotografij je sedaj, po več desetletjih ponovno na ogled. V Muzeju krščanstva na Slovenskem so najprej javnosti predstavili 60 fotografij s tega romanja, razstavo pa spremlja tudi publikacija z naslovom Terra Sancta 1910: največje slovensko romanje v Sveto deželo, ki jo je napisal avtor razstave.

Razstavo „Terra Sancata 1910“, s fotografijami Petra Nagliča je pripravil Muzej krščanstva na Slovenskem v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem – avtor razstave je dr. Marko Frelih, kustos Slovenskega etnografskega muzeja. V okviru Evropskih dni judovske kulture 2021, v organizaciji Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, razstava tokrat gostuje v Gradu Negova. Fotograd Negova je mimogrede uradno fotografsko središče Mednarodne fotografske zveze FIAP, kjer je razstava na ogled do konca oktobra (od četrtka-do nedelje, med 10. in 17. uro). Kot nam je povedala Manja Šturm Dolinšek iz Zavoda Kultprotur, Enota TIC grad Negova, bo uradna otvoritev in predstavitev razstave v soboto, 18.9. ob 16. uri, ko bo prisoten tudi avtor razstave, dr. Marko Frelih.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja