Med polji, Muro in spomini – pesniški prvenec Franca Kofjača

Strnil je vse, kar je v življenju spoznal, dojel in občudoval

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija (UŠF) je v Vrtu spominov in tovarištva v Petanjcih, skupaj z Zavodom za umetnost in kulturo Volosov hram Pekel, pripravila predstavitev pesniške zbirke Franca Kofjača z naslovom Ne vzemi mi vsega. Pogovor z avtorjem je vodila upokojena urednica in pisateljica Bea Baboš Logar, ki je pesniški prvenec tudi uredila. Franc Kofjač (1953, Petanjci) je bil najmlajši in edini sin v kmečki družini s sedmimi otroki ter po nenapisanem pravilu tudi prevzemnik domače kmetije. O pesniškem prvencu domačina iz Petanjcev Logarjeva pravi:

»Prekmurje s svojimi polji, mejicami in gozdiči še vedno hrani nekaj nekdanjega, skoraj mitičnega. Kjer koli stojiš, si sredi kroga, vidiš daleč, nebo je visoko in občutek imaš, da si natanko pod božjim očesom.« Dodaja, da življenje na takšni ravnini človeka od otroštva prežema z vonjavami letnih časov, kmečkega dela, običajev in vernosti. Sredi vseh teh intenzivnih vtisov skoraj ne moreš ostati brez pesniškega navdiha. Tako je pesnik postal tudi Franc Kofjač, ki je v pričujoči zbirki strnil vse, kar je v letih svojega življenja spoznal, dojel in občudoval – vse čudeže življenja v vasici sredi poljan. Vse, kar je zapisal, lahko bralci tudi začutimo, vidimo in doživimo; prav v tem prenosu izkušenj in občutij pa se skriva bistvo poezije. Predstavitev je z interpretacijo izbranih pesmi obogatila Ana Lukač, za glasbeno popestritev pa je poskrbela pevska skupina KUD Tišina.

Kofjač je v pogovoru povedal, da ga je za pisanje pesmi navdušil pesnik Jože Olaj. Navdih je črpal iz vsakdanjega življenja, dela na polju in družinskega okolja. Tako so nastale pesmi, kot so Reka, Poljski mak, Jesen, Moj svet, Ob brodu in druge. Ob tej priložnosti se je zahvalil ženi Mariji, ki mu je ves čas ustvarjanja stala ob strani in ga spodbudila k izdaji prvenca. Pesmi je posvetil tudi svojim vnukom ter že pokojnim staršem. Njegova poezija govori o lepoti narave, življenju ob Muri in na žitni ravnici, zimskih večerih ob soju slabotne žarnice, družinskih prigodah ter ljubezni do najbližjih. V zadnjem delu zbirke pa najdemo tudi hudomušne pesmi v domačem narečju. Zbirko dodatno bogatijo fotografije panonske pokrajine.

Obogatitev literarne ustvarjalnosti v domačem kraju Pesniku je med drugim čestital župan Občine Tišina, Franc Horvat, predvsem za pogum, da je svoje občutke in misli prelil v poezijo. Dejal je, da Kofjačeve pesmi odsevajo Petanjce, Občino Tišina in širše Prekmurje. V imenu Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija se je avtorju za izdajo knjige in prispevek k literarni ustvarjalnosti domačega okolja zahvalil predsednik ustanove Marjan Šiftar. Poudaril je, da ustanova povezuje in gosti številne literarne ustvarjalce ter krepi kulturno življenje v kraju. Posebej ga veseli, da se v dejavnosti vključujejo tudi mladi, s katerimi ustanova pogosto sodeluje in jih vključuje v različne kulturne dogodke. Pesniški prvenec Franca Kofjača z naslovom Ne vzemi mi vsega je uredil Robert Titan Felix, spremno besedo je prispevala Bea Baboš Logar, izdal pa ga je Zavod za umetnost in kulturo Volosov hram. (K,G.)

Ne vzemi mi vsega (Franc Kofjač)

Ne vzemi mi vsega.

Ne vzemi poti mi ob Muri samotnih,

ne pesmi jutranje,

ko štrki vzletijo,

ne čapljinih krikov

v miricah, ki spijo.

Ne vzemi mi pesmi

logov šumečih,

vijolične igre na mlakah stoječih,

ne vzemi soparne poletne meglice

nad zlatimi polji zorjene pšenice.