Gornja Radgona gosti enkratno razstavo ljubiteljske slikarke iz Prlekije
V mestu penine in sejmov Gornji Radgoni, kjer se na kulturnem in umetniškem področju vseskozi nekaj dogaja, tudi v novem letu ne sedijo prekrižanih rok. Tako so že prve dni leta 2023, v galeriji Doma kulture odprli samostojno razstavo likovnih del Marjane Kmet iz Cvena pri Ljutomeru, sicer članice Likovnega društva Gornja Radgona, ki jo je avtorica poimenovala Tukaj in tam. Slike so iz različnih ciklusov, ki pa so med seboj povezani, bodo na ogled vse do konca januarja. Kot je na odprtju povedala akademska slikarka, mag. Saša Bezjak, je Kmetova raziskovalka različnih tehnik, njene slike pa nastajajo »iz glave«, skoraj nikoli po opazovanju in se zato veliko bolj ukvarja s samo kompozicijo. Po izobrazbi je mikrobiologinja in njena ljubezen do narave veje tudi iz njenih slik, prav tako je prepoznati ljubezen do punčk. Kmetova je namreč ob slikanju izvrstna tudi v izdelavi lutk – punčk, znana pa je tudi po poslikavi jajc, ki jih vsako leto ob velikonočnih praznikih razstavi v stolpu Vinarium. „Skratka, Marjana Kmet je ustvarjalka čudežnih dežel. Pravljično deželo z rastlinjem, deklicami in še čem mi približajo predvsem slike, v katerih najdemo risbo kot temno linijo. Vse nekako lebdi in plava. Ta pravljičnost ni naključje, saj je v njenem ustvarjalnem opusu tudi ustvarjanje lutk oz. unikatnih punčk,“ je med drugim dejala akademska slikarka Saša Bezjak.
Poleg Bezjakove, ki je na otvoritvi razstave obiskovalce popeljala od „slike do slike“, sta prisotne pozdravili tudi direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur Gornja Radgona Tatjana Kotnik Karba, ki je razstavo odprla in se avtorici zahvalila za izjemen doprinos za njihovo galerijo, ter Dana Štrucelj, predsednica Likovnega društva Gornja Radgona, ki je povedala nekaj besed tudi o ustvarjalki Marjani. Slednja je bila rojena leta 1949 v Ljubljani. Po končani osnovni šoli in gimnaziji se je vpisala na oddelek Biologije Biotehniške fakultete v Ljubljani. Po diplomi je kot mikrobiologinja službovala predvsem v prestolnici. Po upokojitvi sta se z možem preselila v Pomurje, kjer prebiva še danes. Z likovnim ustvarjanjem se ukvarja vse življenje, zadnjih 15 let pa, poleg izdelave unikatnih lutk in poslikave jajčnih lupin, slika predvsem v akvarelni in akrilni tehniki. Imela je več samostojnih razstav, sodelovala je tudi na mnogih skupinskih razstavah.
Po besedah Saše Bezjak, Kmetova veliko energije vlaga predvsem v tehniko, ki jo vodi do končne slike. „Ustvarila je veliko različnih ciklusov, ki so med seboj zelo povezani. Iz njih je razpoznati avtorstvo ene umetnice, čeprav se slike zdijo različne. In to je tisto, kar slikarka izrazi, ko sledi sebi in svojim slikarskim strastem. Iz slik je prepoznati tudi čudenje nad naravo. Nikoli ne pristaja na iste forme, iste načine ustvarjanja, tudi barvo v slikah obravnava različno, včasih tonsko, velikokrat pa v pestrih, živih barvah začutimo igro in veselje. Marjana še naprej raziskuje, pred njo se odpira novi opus, zanima jo kitajska kaligrafija, in morda se boste tudi vi nasmehnili, saj se bo po tolikšnih letih ustvarjanja učila uporabe čopiča, tako pravi. Po kom se bo zgledovala, pa naj ostane zaenkrat skrivnost. Marjana Kmet je do svojega dela zelo kritična in to je tisto, kar jo vedno dela boljšo, kvalitetnejšo ustvarjalko, saj ji ideje ne presahnejo in jo venomer peljejo na nove poti. Včasih, kot sama pravi, zaide v »abstrakt«, vendar tudi te abstraktne kompozicije delujejo kot domišljijski prostori, lahko bi rekli, da se približajo tihožitju, torej neki razgibani formi in ozadju. Ne ukvarja se s proporci v figuri, temveč ji je bolj pomembno čustveno sporočilo slike. Figure v sliki so s svojo formo zelo povedne. Le ko slika avtoportret ali določeno osebo se približa videzu.“
S slik Marjane Kmet se čuti premišljeno razporejanje likovnih form in igrivost. „Igra s tehniko jo vodi skozi slikarski proces in zdi se, da ji na začetku ni jasno, kakšna bo končna podoba dela in ravno to je tisto, kar naredi sliko dinamično in zanimivo. Vendar to ne drži, Marjana ima vizijo že na začetku, kateri se približa, a slika jo do neke mere vseeno postopoma vodi. Velik del ustvarjanja je posvetila akvarelu. Omeniti je treba angleški in japonski akvarel, ki jo zanima. Sicer krajin, ki jih tudi ustvarja, ne vidimo na razstavi in ravno pri teh je neverjetno, da so narejene po spominu, saj so zelo realistične, je še ob otvoritvi razstave povedala akademska slikarka mag. Saša Bezjak.
