Avtor: Franček Senekovič, član LD Benedik
Vjutro ptički pojo, ko se dela beli dan
Sončni žarki se blešče, čez gozdove in polje
V gozdu love premišljuje, žalostno je srce.
Snežinke padajo z neba, temna noč bo kmal prišla.
V hosto lovec hrano nosi, lunca privesla.
Zvezde, zvezde zažare, zima kaže nam zobe.
Lisičko lovec čaka, lisička ti si zvita zver.
Če še boš kokoške kradla, jaz ti bom pokazal gvir.
Ne bo me lovec ti preganjal, lisička sem zvita zver.
Drugo luknjo si bom našla, bo s teboj za vedno mir.
Lisička v luknjo smukne, lovcu se smeji.
Ti zaspani, zaspani lovec v luknji je toplo in mir.
Jazbec v luknji brunda, brunda, sanja noč in dan.
Skozi luknjo on pogleda, še dolga zima bo za nas.
Pomladno sonce se nasmeje, vse živali se vesele.
Zlato sonce, zlato sonce, zime, zime več ne bo!
