Šest skupin na reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev, zapelo ali zaigralo 15 pesmi
Območna izpostava JSKD Gornja Radgona je minuli konec tedna pripravila tradicionalno območno revijo poustvarjalcev bogatega glasbenega izročila Slovenije „Napev – odsev“. V dvorani ZGŠ Maestro, kjer je prisotne uvodoma pozdravila radgonska županja Urška Mauko Tuš, je pod vodstvom Simone Pirc Katalinič, nastopilo šest glasbenih skupin z območja občin Apače, Gornja Radgona in Radenci, ki so zapele ali zaigrale skupaj 15 pesmi. Škoda, da iz občine Sveti Jurij ob Ščavnici ni bilo nobene skupine, a kljub temu je prepolna dvorana prisotni lahko uživala. Nastop šestih skupin poustvarjalcev ljudskega izročila je strokovno spremljal Matej Jevnišek, profesor glasbe in magister socioloških znanosti, ki je od nekdaj obkrožen s petjem. Sicer je kot glasbeni urednik in urednik za otroško glasbo na Prvem programu Radia Slovenija zadolžen za otroško glasbo in zborovsko petje, a ljudska muzika mu ni tuja. Kot en izmed treh svetih kraljev pa že več kot 25 let koleduje in ljudem z večglasnim prepevanjem vošči v zdravo in srečno leto…
Kot je uvodoma povedala voditeljica Simona, ljudske pesmi in viže so več kot le glasba; so živa dediščina, ki povezuje preteklost s sedanjostjo in prihodnostjo. So pomemben del slovenske kulturne dediščine, saj odražajo zgodovino, tradicijo in vrednote slovenskega naroda. „Slovenske ljudske pesmi so se razvijale iz preprostih ljudskih napevov, ki so se s časom nadgrajevali, spreminjali in nato oblikovali v mnogotere različice napevov. Še izrazitejši pretok pesmi in zgodb pa se je povečal, ko so se ljudje začenjali seliti. Te so v največji meri prenašali potujoči pevci ter godci, pa tudi vojaki, študenti in rokodelci. Starost naših ljudskih pesmi je zelo različna. Najstarejše najverjetneje segajo še v praslovansko domovino in pogansko dobo. To domnevo vzbujajo ostanki zagovorov, bajk ipd. Svoj višek pa je naše ljudsko pesništvo doseglo v 14. in 15. stoletju. V 19. in 20. stoletju smo Slovenci imeli že zelo velik izbor ljudskih pesmi.“
Dodala je, da so pesmi po raznih krajih Slovenije prevzemale besedišče z dialektom krajevnega jezika in tako je nastajala večja pestrost ter svojski zvok pesmi. Že nekoč je veljalo, da so se ljudje med seboj veliko družili in, da je bilo med njimi več osebnega stika. „Prihod muzikantov pa je prinesel obilo dobre volje, zato so se rojevale nove zgodbe in melodije. Tako bomo sedaj prisluhnili še našim muzikantom. Ljudska pesem je bila za človeka že od nekdaj način prenašanja zgodb iz kraja v kraj, iz roda v rod, je način izražanja in stalna sopotnica pri vseh življenjskih prelomnicah. Je del naše kulturne dediščine, katero smo dolžni ohranjati za prihodnje rodove, za kar pa so potrebni ljudje, ki imajo veselje in spoštovanje do ljudske pesmi, je dejala Pirc Katalinič.
Tokrat so se kot prve predstavile pevke DU Negova – Sp. Ivanjci, ki letos praznujejo 20 let delovanja. Svoj jubilej so obeležile v mesecu aprilu s koncertom z gosti. Redno se udeležujejo revij odraslih pevskih zborov, revij poustvarjalcev ljudskega izročila, srečanj pevskih zborov društev upokojencev. Sodelujejo na večini prireditvah v domačem kraju. V zadnjih letih jim je medse uspelo pridobiti nekaj novih članic, na kar so še posebej ponosne, saj želijo naše lepe ljudske pesmi ohranjati in prenašati na mlajše rodove. Kljub njihovi starosti, se rade družijo in zapojejo. Na tokratnem srečanju so zapele pesmi: Na vzgor se širi rožmarin, V jesenski noči in Kadar boš na rajžo šel. Vodja pevk je Vlado Maguša. Ljudske pesmi so peli in igrali ob tradicionalnih praznikih, ob zaključkih večjih kmečkih del in ob raznih družabnih dogodkih, kot je bil revija v Gornji Radgoni, kjer je zapela tudi pevska skupina DU »Grozdek« Janžev Vrh. Ustanovila se je v letu 2016 z namenom ohranjanja in prepevanja slovenske ljudske pesmi ter popestritve posameznih aktivnosti društva. Sodelujejo na reviji pevskih zborov Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev, reviji poustvarjalcev ljudskega izročila in na posameznih aktivnostih PGD Janežev Vrh. Pravijo, da nimajo nobenih »tekmovalnih« ambicij, pojejo pa z veseljem za svojo dušo. Tokrat so zapeli dve ljubezenski: Vsi so prihajali in Sijaj mi sončece. Od začetka je skupino vodila Marta Kovačič, sedaj pa Silva Domanjko.
Vokalni kvintet Klopotec deluje v okviru KD Pevci Vrelec Radenci. Skupina je svojo 10-letnico delovanja obeležila v lanskem letu. Prepevajo slovenske ljudske, ponarodele in umetne pesmi v moškem troglasju. V njihovem bogatem repertoarju najdemo fantovske, vasovalske, vinske, tudi žalostne pesmi, vse glede na priložnost dogodka, za katerega prepevajo. Za revijo poustvarjalcev glasbenega izročila so izbrali dve pesmi z veselo, ljubezensko, fantovsko vasovalsko vsebino, in sicer: Snoč’ Ponoč’ je slanca padla ter Dober večer, ljubica. Vodja kvinteta je Anton Divjak. Ljudske pevke iz Apač uspešno prepevajo že več kot 22 let. Nastopajo na raznih prireditvah v občini in izven nje. Redno se udeležujejo revij poustvarjalcev ljudskega izročila in so večkrat izbrane tudi na regijsko raven. Vsako leto pripravijo samostojni koncert z gosti. Pravijo, da jih druži prijateljstvo in veselje do petja lepe slovenske ljudske pesmi. Zapele so: Domača hiša, Snočkaj mi lunca lepo je sijala in Pri farni cerkvici. Njihov vodja je Vili Jaušovec, ki prav tako poje s pevkami.
Pevce Pevske skupine Vrelec Radenci, ki delujejo že 25 let, druži veselje do slovenske ljudske pesmi, katero prenašajo med ljudi v bližnji okolici in širše. Na tokratnem nastop so zapeli dve skladbi z naslovom: Pobelele pole, in Kazen. Prvo pesem so izbrali zaradi posebnosti besedila iz Bele Krajine. Pesem Kazen pa so posvetili Maistrovemu letu ob njegovi 150-letnici rojstva in 90-letnici smrti. Vodja Pevske skupine Vrelec je Anton Divjak. V Tamburaški skupini »KD Peter Dajnko« Črešnjevci beležijo bogato tradicijo igranja ljudske glasbe in sicer vse od leta 1910, torej letos praznujejo že 114 let svojega delovanja in so najstarejše društvo na radgonskem območju. S svojim delovanjem se trudijo ohranjati ljudsko izročilo svojih prednikov, hkrati pa se želijo z izvajanjem novejše glasbe približati širšemu krogu poslušalcev. »Da lahko uživamo v sedanjosti in se veselimo prihodnosti, namreč potrebujemo svojo preteklost. Pri tem ni lepšega, kot se nostalgično spominjati tistih lepih trenutkov, ki smo jih preživljali s svojimi starši ob prepevanju in poslušanju slovenske glasbe«, so napisali v svoji predstavitvi. Tamburaši so stari znanci na območnih, regijskih in večkrat tudi državnih revijah poustvarjalcev našega bogatega ljudskega izročila. Tudi v prihodnje si bodo prizadevali za oživljanje in razvoj predvsem ljudske glasbe. Zaigrali so: Peter Ključ, Temna noč se je storila – vokal Marija Bezjak in Marjan Slavič ter Špila muzika. Skupino vodi Danilo Banfi.
Po končanih nastopih, sta predsednica Sveta OI JSKD Gornja Radgona, Slavica Kovačič, in vodja izpostave, ki je tudi vodila prireditev, Simona Pirc Katalinič, podelili priznanja vsem nastopajočim zborovodjem. Ob tem je Pirc Katalinič zahvalil ZGŠ Maestro in Občini Gornja Radgona za pomoč pri izvedbi današnje revije, prireditev pa je zaključila z besedami: Današnji večer nas je naučil, da ljudsko lahko ostane ljudsko samo, če se do njega goji ljubezen in spoštovanje!
Fotografije: S.P.K.