Dani Mauko: Pogled v nebo!
Pred prepolno galerijo Kulturnega doma v Gornji Radgoni sta županja Urška Mauko Tuš in predsednik Likovnega kluba Proportio divina Ivo Borko, odprla prvo letošnjo fotografsko razstavo v mestu penine in sejmov. Ljubiteljem fotografije se predstavlja eden najbolj prodornih pomurskih fotografov Dani Mauko iz Radencev, ki je svojo razstavo čudovitih izdelkov poimenoval „Pogled v nebo“. Še pred uradnim odprtjem razstave so o avtorju in njegovem bogatem opusu, v presežkih spregovorili, tako Borko, ki je predstavil avtorja in razstavo, ter Mauko Tuševa, kot direktorica Zavoda Kultprotur Tatjana Karba Kotnik in še ena odlična fotografija Štefi P. Borko. Že podatek, da je svoje fotografije predstavil v 24 svetovnih držav, kjer je prejel nad 100 takšnih in drugačnih priznanj in nagrad, veliko pove o neutrudnem fotografu Daniju, ki se tokrat predstavlja predvsem s krajinsko fotografijo. Odprtje Maukove razstave, ki bo na ogled do 2. aprila, je bil tudi uvod v proslavo 15. letnice delovanja FK Proportio divina, kar se bo odvijalo zlasti v Fotogradu Negova, a tudi v radgonskem kulturnem domu in še kje.
„Geneza. Prvi dan. Bog je ustvaril nebo in zemljo. S tem, da ju je ustvaril prav na začetku ju je utemeljil kot temeljna gradnika vsega stvarstva. Zemlja je rodila dobrine, nebo jo je napajalo z vodo in osvetljevalo s svetlobo. Postala sta neločljiva in soodvisna, človek pa odvisen od obeh in od takrat naprej je pogled v nebo, enako pomemben, da ne rečemo usoden kot hoja po zemlji. Razkrival in napovedoval je namreč menjavo letnih časov, dneva in noči, tudi vremenskih pojavov in pogled v nebo so obračali tako poljedelci kot živinorejci absolutno odvisni od vremena, vsi drugi porabniki dobrin, zavojevalci in popotniki, v novejšem času tudi letalci in športniki… Pogledu v nebo, se niso mogli upreti niti umetniki. Predvsem slikarjem je bil, tako navdih, kot močan likovni element; v novejšem času tudi fotografom in tudi Dani Mauko se jim ni mogel izogniti,“ je Borko uvodoma predstavil „nastanek“ imena Maukove razstave.
Čeprav prisoten na terenu predvsem kot reportažni fotograf in kronist skoraj vseh pomembnejših dogodkov v svojem kraju in okolici je Mauko ves čas vzporedno gojil tudi izrazno fotografijo. Številna so področja, ki so „vzbudila njegovo pozornost, vseeno pa moramo, predvsem z vidika te razstave, izpostaviti krajinsko fotografijo. Svoje motive je je v glavnem našel v domačem okolju, in pri tem izdatno koristil prednosti takega fotografiranja, saj mu je poznavanje lokacij močno olajšalo izbor motivov, prisotnost v vseh letnih in dnevnih časih in seveda v vseh vremenskih pogojih pa omogočilo, da je naredil zavidljivo kolekcijo občutenih krajinskih fotografij, kjer ne moremo spregledati pomembnega, mogoče celo najpomembnejšega elementa, ki krasi njegove fotografije. Namreč neba. Prikazano v celi paleti od »kičasto lepih« sončnih zahodov, do jutranjih meglic ob reki Muri, od poletnih neviht do zimske mrzle jasnine, od dežnih kapljic do snežink… In prav to je to, kar loči doživeto fotografijo krajine od »razglednice«, ki je vse prepogosta pretrd oreh za nevešče fotografe. Za doseganje vseh teh ciljev, predvsem pa boljših rezultatov, so mu poleg obsežnega znanja in tehnične podpore, pomagali tudi posegi narejeni v digitalni temnici. Pa kdo bi mu to zameril, v času, ko se mnogi krajinski fotografi za pomoč pri iskanju najboljših lokacij poslužujejo na osnovi GPS narejenih posebnih računalniških programov in ko nam na vrata vse glasneje trka »fotografija« narejena z umetno inteligenco,“ je dodal Ivo Borko, MF FZS, EFIAP/d3, HonEFIAP.
Dani Mauko (1948), upokojeni strojni inženir iz Radencev, se je sicer ob redni zaposlitvi v Radenski aktivno ukvarjal tudi s košarko. Sprva kot igralec, nato kot tehnični vodja in pomožni sodnik in prav spremljanje vseh pomembnejših dogodkov, v in okrog kluba, ga je navdušilo, da se je že daljnega leta 1962 navdušil za fotografijo. Sprva bolj za sebe, od leta 1976 pa tudi bolj resno. Začel je fotografirati tudi pomembnejše dogodke kot so mednarodni tekaški maraton Tri srca, kot fotoreporter se je udeležil tudi zimske olimpiade v Sarajevu, leta 1984 in številnih drugih; prav tako pa je začel fotografsko spremljati vse ostale pomembnejše dogodke v kraju in okolici ter objavljati svoje fotoreportaže v Vestniku, Ekipi, E-športu, Delu, Večeru, Lady, Treh zvezdicah, Družini, Prepihu,… Sprejet je bil tudi v Društvo športnih novinarjev Slovenije.
Svoje bolj umetniške ambicije je začel uresničevati leta 1997, ko je, s še nekaj fotografskimi somišljeniki, soustanovil Foto kluba Murska Sobota, kjer je še vedno član, kljub temu, da se je leta 2016 včlanil tudi v Foto klub Proportio divina iz Gornje Radgone. Na več kot 350 domačih in mednarodnih žiriranih fotografskih razstavah, v 24 različnih državah sveta je imel sprejetih več kot 450 fotografij in za njih prejel več kot 100 priznanj in nagrad. Na podlagi rezultatov mu je Fotografska zveza Slovenije (FZS) leta 2016 podelila razstavljalski naziv Fotograf 1. razreda FZS, Svetovna zveza za fotografsko umetnost (FIAP) pa leta 2019 naziv Artist FIAP, leta 2021 pa še Exellence FIAP. Kljub dolgoletnemu ukvarjanju s fotografijo, je to šele njegova peta samostojna razstava in šele prva, na kateri se predstavlja z avtorsko fotografijo. Ostale štiri so bile namreč dokumentarne. Poleg vsega omenjenega je Dani Mauko aktiven še na športnem, kulturnem in turističnem področju, v TO, Zvezi veteranov vojne za Slovenije, Zvezi slovenskih častnikov idr., kjer je za njegov prispevek dobil že več kot petdeset različnih priznanj in nagrad, med njimi tudi Plaketo občine Radenci.
