Kultura ni zamrla niti v najbolj ekstremnih korona ukrepih
Gornja Radgona, ki je leta 1907 postala trg, po 2. svetovni vojni pa mesto, se v zadnjih letih razvija in trži pod sloganom in blagovno znamko »Mesto penin in sejmom«. Mesto na reki Muri se upravičeno ponaša tudi z lepim Kulturnim domom, ki deluje v okviru Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur. Mnogim v preteklosti ni bilo znano, kdaj je bil Kulturni dom v Gornji Radgoni zgrajen, bila so le ugibanja. Sedaj pa je očitno za pravi zgodovinski podatek poskrbel prizadevni lokalni zgodovinar Zoran Jakič iz Gornje Radgone, ki je na na družbenih omrežjih med drugim zapisal: „Kmalu po osvoboditvi (1947) je bil v Gornji Radgoni sezidan nov kulturni dom, katerem je kinodvorana, dvorana z odrom za prireditve in telovadnica…Redne kino predstave so od leta 1948.“
Da je njegov podatek točen, ga je potrdil še en ugledni Radgončan, Ludvik Kramberger, ki je potrdil, da je leta 1948 na odru dvorane Kulturnega doma Gornja Radgona, nastopal v pevskem zboru OŠ Negova, katerega je v tistem času vodila učiteljica Anica Pertl. Dom se sicer ponaša tudi z umetniškim delom, na Zgornji Velki rojenega umetnika Gabrijela Kolbiča, ki je leta 1960 na fasado doma ustvaril likovno delo z imenom Sgraffito. Dom je bil večkrat predelan in je vseskozi solidno vzdrževan. Zanj skrbijo tudi sedaj, saj so te dni poskrbeli za nova vhodna vrata v dvorano. Vrata so delo družbe Arcont iz Gornje Radgone. Postavitev novih vrat je, po besedah direktorice Kultprotura, Tatjane Kotnik Karba, finansirana in sredstev za vzdrževanje Kulturnega doma Gornja Radgona. Sicer pa, ne gre prezreti, da so pred časom, tudi v času pandemije koronavirusa, preuredili pročelje doma, kjer je obnovo opravilo podjetje Gradbeništvo Knuplež z Zgornje Velke.
Mimogrede smo od starejših Radgončanov izvedeli tudi, da je na prostoru, kjer stoji dom, pred njim stala »štala«, hlev, za privez konjske in druge vprežne živine tistih, ki so se z vozovi ustavili v gostilni, ki je pripadala tedanji znani družini Kaufman. V tej zgradbi se je »rodilo« znamenito radgonsko podjetje Elrad, ki je, na višku obstoja, zaposlovalo 1614 delavcev. V njej po so drugi svetovni vojni delovale tudi trgovine in drugi lokali…
Montaža novih vhodnih vrat na kulturnem domu v Gornja Radgoni (Foto: Ludvik Kramberger)