Knjižničarka na bibliobusu predstavila zanimiv avtobiografski roman
Minuli konec tedna so številni ljubitelji lepih besed v Sveti Ani v Slovenskih goricah bili v družbi izbranih besed pisateljice Ksenije Trs, avtorice avtobiografskega romana “Kdo se boji črnega moža”. Gre za knjigo, v kateri Ksenija opisuje svojo življenjsko zgodbo, ki se je, če rečemo malce hudomušno, začela zapletati že pred njenim rojstvom. Agronom, urednik, novinar, profesor geografije in zgodovine, mestni viničar v Mariboru… Stane Kocutar je v spremni besedi med drugim zapisal: „Da greš z macolo in pinceto nazaj, v davno minule čase, ki bi jih najraje popolnoma pozabil, med podobe, ki si jih ne želiš uzreti nikoli več, je potrebnega nekaj poguma.“ In ta pogum, optimizem in neizmerno življenjsko energijo avtorice, je bilo čutiti tudi na zanimivem literarnem dogodku, kjer so predstavili knjigo, pogovor z avtorico pa je opravil prav Stane Kocutar. Še pred tem je prisotne na poredstavitvi, kjer je bil prisoten tudi domači župan Silvo Slaček, pozdravil Franc Ruhitelj, za glasbeno popestritev pa so poskrbele Ljudske pevke Etnografske skupine TD Sveta Ana.
Avtobiografska pripoved Ksenije Trs, ki je izšla pri Založbi Pivec, je zapisana v preprostem, humornem tonu, ki izžareva optimizem in neizmerno življenjsko energijo – kljub temu, da jo je življenje temeljito preizkušalo. Rodila se je kot nezakonska hči mladi ženski po kratkotrajni mladostni ljubezni. Očeta, ki je bil občasno prisoten, je klicala stric atek in ga neznancem predstavljala z besedami: »Moj atek je poštar Mirko, ki ima dve kobili, Pupo in Bebo.« Brezskrbna mladost na prleškem Humu, narava, živali, gozd, travniki, vstop v šolo, knjige. Močna naveza s starima staršema in prva izguba ob dedkovi smrti pri šestih letih. A še hujša, ko jo mamica postavi pred dejstvo, da v novi družini ni prostora za njo. Tudi denarja ne. In ne ljubezni. Kljub vsemu še vedno vidi svetle plati življenja, dokler ji na pot ne stopi črni mož…, ki v imenu ljubezni gospodari z njo. Dolgo, predolgo išče pot iz začaranega labirinta, a jo najde. Posebnost zgodbe je lahkotno vključevanje prleške govorice v pripoved, predvsem v dialogih. Kot bi jo avtorica hotela uporabiti za mehko blazino, ki blaži krutosti in udarce resničnosti. In ki ji obenem kljub vsem preizkušnjam pomaga ohranjati življenjsko radost in vedrino.
Ksenija Trs se v otroštvu ni bala črnega moža. Otroštvo je preživljala skupaj s (staro) mamo in (starim) atom, mamica si je namreč ustvarila novo družino, v kateri ni bilo prostora zanjo. Njen atek je bil poštar Mirko, ki je imel dve kobili, Pupo in Bebo, a tudi drugo ženo in otroke. Navihana deklica je poznala vsak kotiček rodnega Huma pri Ormožu. Cele dneve se je potepala po domačem gozdu, domov je poleg gob znala prinesti tudi mlado lisičko, za katero je mislila, da jo bo udomačila. Z grlico ji je to celo uspelo! Mama je skušala njeno trmoglavost večkrat izprašiti z leskovo palico, ampak zaman. Potem pa je v njeno mlado življenje prišel mož. V četrtem letniku srednje šole je postala mamica. Mož postane črni mož. Črni mož ji zadaja udarce. Enega, dva, tri, preveč. Boji se ga. Hlad ji leze v kosti. Želi ubežati črnemu možu, ampak vsi ji rečejo, da bo spala tako, kot si je postlala. Ko se mlada družina preseli na svoje, za kratek čas posveti sonce. Rodi se še en otrok, sin. Črni mož v soprogu se potuhne, a ne za dolgo. Njegova ljubezen ni prava ljubezen. Z alkoholom in obsedenostjo uničuje sebe in družino. V Kseniji tli groza, ker ne ve, kaj jo čaka jutri. Ampak Ksenija dočaka boljši jutri! Novo življenje. Njen nasmeh prinaša dobro voljo uporabnikom Mariborske potujoče knjižnice že skoraj tri desetletja.
In med letošnjimi prejemniki nagrad Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki jih podeljujejo knjižničarji za izjemne dosežke na strokovnem področju in prispevek k napredku stroke, je tudi Ksenija Trs iz Mariborske knjižnice, ki je prejela Čopovo priznanje. „Sem knjižničarka na bibliobusu in imam neizmerno rada to delo in knjige. Uživam v opazovanju narave in znam prisluhniti življenju okrog sebe…Predvsem pa znam prisluhniti ljudem!“ pove skromna Ksenija Trs je knjižničarka na bibliobusu, v Mariborski knjižnici pa je zaposlena od leta 1992. „Že od začetka je njen moto uresničevanje poslanstva potujoče knjižnice ter doseganje zadanih ciljev: povezovanje knjižnice, knjižničarjev, knjig in ljudi. Iz sodelovanja z uporabniki nastajajo ‘potujoče’ anekdote, ki jih z beleženjem spreminja v zgodbe in predstavlja na spletnih omrežjih. Tako skrbi za premišljeno in vsebinsko polno zagovarjanje mreže bibliobusnih postajališč. Ksenija Trs vrsto let redno sodeluje in sooblikuje strokovna srečanja, s katerimi povezuje zaposlene v knjižničarstvu, tako v domačem kot v mednarodnem prostoru in na družbenih omrežjih,“ so med drugim zapisali v obrazložitvi ob prejemu Čopovega priznanja.
