Radgončani smo obeležili letošnji kulturni praznik, v ospredju so bili fotograf Bine, pisateljica Julija in glasbeni pedagogi
Z odprtjem fotografske razstave, nagovorom županje Urške Mauko Tuš, pogovorom z mlado domačo pisateljico ter koncertom pedagogov Glasbene šole Gornja Radgona, je tudi v radgonskem kulturnem hramu potekala osrednja proslava letošnjega kulturnega praznika, ki ga je pripravil Zavod za kulturo, promocijo in turizem Kulktprotur, skupaj s soorganizatorji. Osrednji dogodki proslave „Prešernovega dneva“, so potekali sinoči, predvečer slovenskega kulturnega praznika. Najprej so v galeriji Kulturnega doma odprli fotografsko razstavo Bineta Šedivyja, z naslovom Bližina, kjer predstavlja svoje najljubše „modele“ konje. Nato se je vse skupaj preselilo v sosednji prostor, v veliko dvorano Doma kulture, kjer je po slavnostnem nagovoru županje, potekal pogovor voditeljice sporeda Nike Škof z mlado radgonsko pisateljico, avtorico knjige Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa, Julijo Lukovnjak. Vse skupaj pa je okronal koncert glasbenih učiteljev – pedagogov Glasbene šole Gornja Radgona.
Svečana prireditev se je sicer pričela s slovensko himno. „Na predvečer Prešernovega dneva, osrednjega slovenskega kulturnega praznika, je to še toliko bolj povedno, saj je besedilo slovenske himne sedma kitica Prešernove Zdravljice. Prizadeva si graditi svet enakosti in bratstva. Brezskrben svet, ki nam dovoli upati. Varen svet, brez spon, verig in oblastništva. Svet, ki je srečen, časten, srčen. Svet, v katerem vsi narodi strpno sobivamo. Svet svobode in sprave. Svet dobrosrčnih in dobrih ljudi. Zdravljica je bila prvič objavljena leta 1848. Klic po mirnejšem svetu pa še danes ostaja enak. Prešernova vizija, slovenski osamosvojitvi navkljub, še ni dosežena. Tako kulturi in vsem nam, ki jo živimo vsakodnevno in z njo soustvarjamo ta naš en in edini svet, še vedno ostaja ista naloga. Prizadevanje k boljšemu, lepšemu, pravičnejšemu, prijaznejšemu in svobodnejšemu svetu,“kot je uvodoma dejala moderatorka programa Nika Škof.
Dodala je, kako je kultura vse kaj več, kot umetnost, čeprav prireditev bila polna tudi slednje. Kultura so običaji, navade, lepe geste. Kultura je način, na katerega naročimo kruh, pozdravimo soseda, poskrbimo za okolje, živali, drug drugega. Lahko je jezik, slika, gib ali zvok. „Kultura je lahko nekaj, kar nas spomni na naše korenine, je nekaj, kar nas povezuje. In hkrati je lahko kultura tisto, kar prelomi stare tradicije, kar nas usmeri v prihodnost, kar nam s svojo ustvarjalnostjo ponudi drugačne načine življenja, sobivanja, sočutja. Zato je pomembno, da si vzamemo čas, o kulturi premislimo in se zavedamo, da je lahko tradicija lepa. In se zavedamo, da je lahko tradicija razdiralna. Zato je pomembno, da si vzamemo čas in skupaj ustvarimo svet, v katerem želimo živeti. Četudi je sprva le domišljijski.“
O nasvetih za grajenje sveta so na osrednji občinski prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku, govorili tudi s slavnostno gostjo večera, mlado pisateljico Julijo Lukovnjak, ki je napisala knjigo Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa. Za navdih pa je vsem služil tudi koncert, ki so ga pripravili učitelji Glasbene šole Gornja Radgona. Še preden raziskovanjem kulturnega programa, je nekaj besed o kulturi in kulturnem prazniku spregovorila radgonska županja, Urška Mauko Tuš: „Naš praznik kulture je vsekakor nekaj posebnega. Ne gre samo za pomemben dogodek. Govorimo o udejstvovanju množice umetnikov različnih zvrsti, v različnih obdobjih nastajanja šae samostojne države. Ni naključje, da smo za kulturni praznik izbrali 8. februar, dan ko se je leta 1848 poslovil velikan naše slovenske književnosti. France Prešeren se je s svojimi verzi uvrstil med mojstre peresa tudi v svetovnem merilu. Pesniki, pisatelji, skladatelji, slikarji, fotografi, filmarji, kulturna društva, muzeji, galerije…vse to bogati našo zakladnico kulture ter nas postavlja ob bok velikim evropskim narodom. Prav vsi, ki so v preteklosti in danes aktivno sooblikujejo naš kulturni prostor ali so kako drugače aktivni na kulturnem področju, si ta praznik vsekakor zaslužijo. Praznik pa ni namenjen samo snovalcem in izvajalcem na kulturnem področju. Namenjen je vsem nam, narodu, ki skrbi za našo kulturo, jo bogati in jo skrbno čuva, da je v stoletjih našega bivanja: stala inu obstala, kot je rekel veliki Slovenec Trubar, ki nam je dal prvo knjigo.“
Slavnostna govornica je dodala, da naj bi tokrat posebna pozornost bila namenjena knjigi. „V 3. tisočletju je naš stalni spremljevalec stres. Naš vsakdan kroji digitalizacija na vsakem koraku in gora informacij s strani mnogoterih medijev. Knjiga pa je tista, ki nam daje možnost in priložnost, da se umaknemo. Knjiga je lahko zatočišče. Daje nam možnost, da se odklopimo. Knjiga nas popelje v svet domišljije, ki mlade vzgaja, usmerja v ustvarjalnost. Knjiga širi obzorje znanja, bralca pomirja, opogumlja, sprošča in dosegljiva vsakomur. Tudi v naših krajih so se rojevali, ustvarjali in se v zgodovino zapisali pomembni pisatelji in književniki. Izredno me veseli in smo lahko ponosni, da je na predvečer praznika kulture med nami naša gostja in osrednja osebnost tega večera, domača umetnica, naša mlada pisateljica Julija Lukovnjak,“ je dodala županja, ki je vsem občanom čestitala kulturni praznik in jih pozvala k sodelovanju pri ustvarjanju in spremljanju kulturnega dogajanja v mestu in občini.
Z osrednjo proslavo se dogajanje ob kulturnem prazniku v mestu penine in sejmov ni zaključilo, kajti na sam kulturni praznik, danes, v sredo, 8. 2. 2022, bo svoja vrata ponovno na široko odprl radgonski mestni muzej – Špital. Med 12. in 16. uro so vse obiskovalce povabili k brezplačnemu raziskovanju in spoznavanju naše dediščine. Razen stalne razstave Radgonski mostovi, si bo moč ogledati še razstavo Cilka Dime Žerdin: Življenje in delo ter razstavo Zbiralci: Cilka Dimec Žerdin – Šahovske garniture…
P.s.: O vseh treh osrednjih dogodkih: odprtje Binetove razstave, Pogovor s pisateljico Julio in Koncert učiteljev GŠ GR, bomo pisali ločeno. Kmalu…
