Mlada radgonska pisateljica že žanje nagrade in priznanja za svojo fantazijsko knjigo
Že lansko jesen, ko je takratni župan občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko, sprejel mlado Radgončanko, študentko Julijo Lukovnjak, kateri je izročil priznanje župana za leto 2022, je bilo jasno, da je mesto penine in sejmov, v 22-letni Juliji, pridni študentka tretjega letnika filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dobilo novo pomembno osebnost, prozaistko, ki se usmerja predvsem v fantazijsko prozo, o kateri se bo gotovo še veliko slišalo. Njen romaneskni prvenec Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa, v katerem se petnajstletni deček v fantazijski deželi Inkremateri znajde v primežu nenavadnih čarobnih bitij in pošasti, je nekje na poti fantazijski pripovedi v sedmih knjigah, pisateljice J. K. Rowling, Harry Potter, pozneje morebiti tudi Gospodarju prstanov, Pesmi ledu in ognja ipd. Pri Juliji nas nenavadna čarobna bitja in pošasti gledajo in vedo, da bomo nekega dne tudi mi zagledali njih. In da bomo takrat vedeli, da nas vidijo. Da nas bodo za vedno videli. Do izdaje svoje prve fantazijske knjige je Julija ogromno brala, seveda je bilo potrebno še veliko sanj in domišljije, potrpežljivosti in zagona pri njenem ustvarjalnem delu.
Vse to je Julija Lukovnjak, doma iz Gornje Radgone, ki je po OŠ v svoje mestu, končala gimnazijo v Mariboru, sedaj pa je „Ljubljančanka“ na tamkajšnji Filozofski fakulteti v Ljubljani, v pogovoru z Niko Škof, kjer se je prvič podrobneje predstavila v domačem okolju, povedala kot osrednja osebnost letošnjega kulturnega praznika v mestu ob reki Muri. Šele sedaj so mnogi Radgončani nekoliko bolj spoznali dekle, ki ima rada živali, ki se rada druži, teče in telovadi, predvsem pa rada bere. Prav ljubezen do branja jo je vodila k temu, da je napisala svoj prvenec, ki pa nikakor ni zadnja njena knjiga, saj že nastajajo nove. Brati je Julija začela že zelo zgodaj v otroštvu, predvsem zaradi tega, ker je mami in očetu zmanjkovalo časa, da bi ji brala, in skoraj vsak dan je hodila v knjižnico. Pisati je začela nekoliko kasneje, nekako po koncu OŠ. Pisala je nato vso gimnazijo in nastala je ta prva knjiga. Ob tem kot zanimivost doda, da prej ni napisala ničesar, razen tega, kar je morala za šolo, in tudi na tekmovanju za Cankarjevo priznanje ni želela sodelovati. Napisala je le eno pesem za natečaj, pa še to na pobudo učitelja. Julijo so k pisanju knjige spodbudile sanje. „Enkrat se mi je nekaj sanjalo, seveda pod vplivom knjig in filmov, nato pa sem o tem začela razmišljati. Sprva sploh ne z namenom, da bi kar koli napisala. Šele kasneje je moja domišljija idejo razvila in potem se je odprla možnost pisanja. Bila je torej ideja pred idejo pisanja. Ko sem začela pisati, sem veliko več časa namenila branju fantazijskega žanra. Branje tega žanra pomaga pri pisanju že zato, ker imaš veliko zgledov, poleg dobrih stvari pa ob tem opaziš tudi slabe. Kar je zelo pomembno, saj potem tistega, kar ti ni všeč, sam ne ponavljaš in poskušaš napisati bolje. Osebno me po navadi zmotijo kakšne specifike, na primer pri razvoju likov, če se kaj prehitro zgodi. Moti me tudi, če bralec nima vpogleda, kdo je na zlobni strani. Pri Gospodarju prstanov, ki ga imam sicer zelo rada in je med mojimi najljubšimi fantazijskimi deli, recimo nikoli ne vemo, kaj je ta zlobna stran. To pogrešam. Zmotijo me tudi črno-beli prikazi likov, kjer sta tako ena kot druga stran zelo specifični,“ pravi Julija, ki sama meni, da je bolje, če so stvari in liki prikazani sivo, kar je poskušala udejanjiti tudi v svojem pisanju.
O mladi pisateljici je v uvodu v pogovor nekaj besed spregovorila tudi voditeljica Nika Škof, ki je njeno delo ocenila kot grajenje sveta, ki terja veliko zbranosti in pozornosti. „Ustvarila je magičen svet, skozi katerega se lahko kot bralci njene knjige Imagniarni svetovi Edgarja Kaosa, ki je preteklo leto izšla pri založbi Sanje, soočimo s temeljnimi življenjskimi vprašanji. Julija je študentka Primerjalne književnosti in literarne teorije ter filozofije in ne le, da intenzivno pisateljuje, tudi delovne izkušnje nabira na področju kulture in v prostorih polnih knjig – kot študentka je delala v knjigarni Hiša sanjajočih knjig, v Mladinski knjigi, opravljala je hostesno delo v SNG Opera in Balet Ljubljana, trenutno dela v Narodni in univerzitetni knjižnici ter Mestni knjižnici Ljubljana. Pisala je tudi scenarije za radijske oddaje na radiu Murski val. Najraje pa se posveča pisanju fantazijske proze, za katero je v intervjuju za časopis Delo povedala, da ustreza njenemu značaju, saj ima rada dolgotrajne in zahtevne projekte, da rada gradi stvari, ki so večje od nje in da ji zadovoljstvo prinaša predvsem povezovanje impresij v eno samo veliko celoto, v svet, ki raste z njo. Literatura je zanjo prostor, kjer je popolna iskrenost edina obstoječa možnost,“ je med drugim dejala Škofova.
Čeprav je še študentka in je napisala šele svojo prvo „ta pravo“ knjigo, je Julija v pogovoru z moderatorko Niko Škof, brez kakršnekoli treme, govorila kot kašna izkušena pisateljica, ki ima že dolgoletno prozno kilometrino za sabo. Med drugim je razložila prvi stavek knjige: »Želim govoriti s smrtjo«, splošno ljubezen do knjig, „knjižni tattoo“ na vratu. Govorila je tudi o pomenu literature, specifike žanra – fantazijski roman, zlasti o ustvarjanje fantazijskega romana Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa. Z njim si je zgradila svoj svet, zato je poslušalcem razložila kaj je njen imaginarni svet, v katerega je postavila junaka, Edgarja Kaosa. V prav prijetnem klepetu, kjer so mnogi pogovor poslušali z odprtimi usti, je mlada pisateljica povedala veliko zanimivega, predvsem pa je tudi svojo osebnost približala svojim rojakom iz Gornje Radgone. Seveda pa ni pozabila niti na: snovanje zgodbe, grajenje sveta – vsebina in tehnika; proces pisanja (kompleksnost, vprašanje ohranjanja pozornosti pisateljice) in specifiko sveta…, beseda je tekla tudi o pisanju kot živem proces – razvijajoči se zgodbi in živi strukturi, odnos do svoje knjige in odzivih ter nastajanju in izidu drugega (od petih načrtovanih) delu. Tukaj je Julija pripomnila: Nikoli ne vem, kaj bo sprožilo mojo domišljijo…
Takšna je skratka Julija Lukovnjak, mlada slovenska avtorica. Edgar Kaos, človeški fant, ki je edini odrešitelj Inkrematere in bitij, ki ga skrivoma prezirajo, se je utrnil pri rosnih enajstih letih, njegova zgodba pa se je v petih letih razvila v magično epiko na skoraj štiristotih straneh. Prvi del knjige je očitno le uvod v veliko, nevarno in razburljivo čarobno popotovanje, ki bo počasi prihajalo na knjižne police.
