Skip to content

Izkupiček bo namenjen obdarovanju otrok iz socialno šibkejših družin

Ta veseli dan kulture so popestrili z dobrodelno dražbo umetniških kiparskih, slikarskih in fotografskih del

Danes, v nedeljo, na dan obletnice rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna so kulturne ustanove po vsej državi tradicionalno brezplačno odprli svoja vrta. Zvrstili so se številni takšni in drugačni kulturno-umetniški dogodki in prireditve. Program brezplačnih dogodkov na Ta veseli dan kulture je obsegal gledališke in plesne predstave, razstave, koncerte, filmske projekcije, predavanja, delavnice, vodenja in številne druge prireditve, namenjene vsem starostnim skupinam. Kot je znano, dnevi odprtih vrat slovenske kulture, imenovani Ta veseli dan kulture, na pobudo ministrstva za kulturo potekajo že vse od leta 2000, ko je bila 200-letnica rojstva pesnika Franceta Prešerna. Namen Ta veselega dne kulture je dodatno spodbuditi ljudi za obiske kulturnih ustanov. Cilj je tudi poudarjanje kulture na Prešernov rojstni dan. Osrednji slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, je namreč 8. februarja, na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika.

France Prešeren se je sicer rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem. Umrl je 8. februarja 1849 v Kranju. Zdravljico, katere 7. kitica je slovenska himna, je napisal leta 1844.

Leta 1847 je v Poezijah izdal svoje najboljše pesmi. Njegove najbolj znane pesmi so poleg Zdravljice med drugim še Povodni mož, Lenora, Ljubezenski soneti, Zabavljivi soneti, Gazele, Sonetni venec, Slovo od mladosti, K slovesu, Turjaška Rozamunda, Nezakonska mati, Krst pri Savici, Neiztrohnjeno srce… Torej obeleževanje prireditev Ta veseli dan kulture, je prešlo v

navado, da na ta dan kulturne institucije širom Slovenije odprejo svoja vrata in obiskovalcem ponudijo brezplačna kulturno-umetniška doživetja. Žal ponekod ni veliko ljudi, ki bi izkoristili tovrstne možnosti uživanja v kulturnih in umetniških dogodkih in prireditvah.

To se je s skromnim obiskom občanov, potrdilo tudi v Muzeju Špital v Gornji Radgoni, ki od samega začetka svojega delovanja sodeluje v akciji. Letos pa je k tradicionalnemu dnevu odprtih vrat na pobudo Ustvarjalnega društva Art klub 7, v program uvrstil še dobrodelno dražbo umetniških del. Tako je zanimivo popoldne umetnosti, druženja in kulture skrbi za sočloveka ter skupnost, v mestu penine in sejmov, bilo nekoliko drugačne. Dogajanje in dražbo, v mestnem muzeju Špital, ki ga je vodila Nika Škof in je izrazila upanje, da bo srčni kulturno-dobrodelni dogodek postal tradicija, so pozdravile in podprle direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, Tatjano Kotnik Karba, županja občine Gornja Radgona, Urška Mauko Tuš in posebna gostja pomurska poslanka DZ, kjer je predsednica Odbora za kulturo in podpredsednico Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Sara Žibrat, ki je že s svojo prisotnostjo potrdila pomen tovrstne dobrodelne dražbe. Sicer pa, vse tri dame so podprle idejo o dobrodelnosti v kulturi in izrekle pohvalo radgonskim organizatorjem. Dražba je bila tiha, za glasbeno spremljavo pa sta poskrbela Valter Klemenčič in Luka Prislan, seveda pa ni manjkalo niti tekočih dobrot iz bližnjih kleti.

Dobrodelna dražba umetniških del je sicer plod dela štirih posameznikov: Jana Majstorovića, Urške Fridau in Aleksandre Fekonja iz Ustvarjalnega društva Art klub 7 ter Katje Bajec iz Zavoda Kultprotur. „Zahvala za pomoč pri postavitvi razstave umetniških del, ki so del dražbe, gre tudi akademski umetnici Saši Bezjak in Likovnemu društvu Gornja Radgona,“ kot je dejala voditeljica Nika, in je dodala, da je na dobrodelni dražbi, ki je tekla pet dni, sodelovalo 25 umetnikov iz širše regije, iz Slovenije in Avstrije. Ob koncu prireditve so javno odpirali ponudbe, ki so jih prisotni lahko v za to namenjeno skrinjico, oddali vse do konca. Del zneska prodanih umetniških del bo namenjen obdarovanju otrok iz socialno šibkejših družin na območju UE Gornja Radgona. Sredstva bodo do otrok prišla s pomočjo Rdečega križa Slovenije Območnega združenja Gornja Radgona. Druga polovica zneska pa bo namenjena avtorici ali avtorju prodanega umetniškega dela, z namenom, da se na Ta veseli dan kulture in ob zaključku leta tudi njim naklonita priznanje ter zahvala za delo ter prispevek k soustvarjanju naše kulture. Dva avtorja umetnin na dražbi sta se odločila, da v primeru prodaje dela, celotni znesek namenita v dobrodelne namene.

Poleg dobrodelnega namena dražbe, ki je na prvem mestu, je dražba tudi svojevrsten eksperiment in lakmusov test odnosa med umetniško in ostalimi družbenimi sferami. „Kako zelo zna umetnost sodelovati z denimo poslovnimi in gospodarstvenimi panogami, koliko je od njih oddaljena in med njimi teče dialog ter medsebojno bogatenje? Iz tega eksperimenta in tokratnega druženja si organizatorji želijo razvijati nadaljnji kritični diskurz o oblikah in možnostih vzpostavljanja in ohranjanja kakovostnega odnosa med umetnostjo in drugimi

področji družbe. Z zbranimi sredstvi smo tako skupaj polepšali čas decembrskega obdarovanja

otrokom iz socialno šibkejših družin in podprli umetnike iz širše regije. Naj je konec leta topel, dobrodelen in prazničen za vse, ki ste tako ali drugače sodelovali na dobrodelni dražbi umetniških del. Hvala vsem dražiteljem, umetnikom, organizatorjem in podpornikom kulture. Ne pozabite, da je dobrodelnost vse kaj več, kot finančna pomoč. Je skrb za sočloveka, za skupno dobro in je glas za solidarno ter spoštljivo družbo. Dobrodelni ste lahko na različne načine, vsako dobro delo, pa naj je to vaš čas, nasmeh, pomoč… šteje. Ne samo v decembru,

ampak vsak dan,“ je dodala Nika Škof, ki je skupaj s pobudnico dražbe, akademsko slikarko Sandro Fekonja zahvalila vsem avtorjem, ki so prispevali svoja dela, in to so bili: Linda Ganglbauer, Danila Krpič, Anna Zadra, Zdravko Dolinšek, Tatjana Mijatović, Vesna Kitthiya, Vidka Borko, Marina Vuk, Metka Tropenauer, Aleksandra Fekonja, Dana Štrucelj, Albina Kragelj, Klaudia Kolarič, Nana Irgolič, Matjaž Geder, Eva Žula, Jan Majstorović, Bine Šedivy, Robert Jurak, Ivica Vukan, Saša Bezjak, Primož Vrbančič, Špela Fridau in Urška Fridau.

Avtorji so sicer bili predstavljeni v katalogu umetniških del, v katerih so bile navedene izklicne cene ter obrazec za oddajo ponudbe za dražbo umetniškega dela.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja