Predstavili so izjemno zanimivo knjigo o „življenju in smrti“ nekdanjega gospodarskega giganta; Zakaj so porušili uspešno tovarno z več kot tisoč zaposlenimi?
Na Ekološki kmetiji Tikva v Limbušu pri Mariboru je tik ob koncu avgusta potekal posebno zanimiv dogodek, ki je nekaterim prisotnim gotovo pognal kakšno solzo na lice. Pred petdeset nekoč zaposlenih v nekdanjem mariborskem Talisu in pred še nekaj drugih gostov, je namreč pisatelj Franci Mulec predstavil veselo-žalostno knjigo pod naslovom: Vzpon in zaton Talisa ter mariborskega pivovarstva! Na predstavitvi knjige, katero je vodil Slavko Ivanušič iz Maribora, zapel bivši Talisovec, izvrstni pevec Jože Golob, član Završkih fantov, in sicer pesem En starček je živel. Vnukinja avtorja knjige Nika pa je prebrala odlomek iz Mulčeve predhodne knjige Graba, kdo bo tebe ljubil. Po nagovoru recezenta knjige, je stekel pogovor z avtorjem Mulcem, o vseh dosedanjih knjižnih delih, seveda s poudarkom na zadnji z naslovom Vzpon in zaton Talisa ter mariborskega pivovarstva. Čisto na koncu je bila še razprava v kateri so sodelovali trije bivši zaposleni v Talisu in pa domači limbuški župnik Andrej Firbas, ki je še dodatno predstavil svojega župljana in ključarja ter avtorja knjige Franca Muleca in mu zaželel še veliko uspehov pri pisanju. Mulec, ki je že napisal veliko število knjig, sicer izvira z območja Gornje Radgone, saj mu korenine segajo v rojstno vas Zbigovci, že desetletja pa v Pekrah.
V knjigi Vzpon in zaton Talisa ter mariborskega pivovarstva, je avtor Franc Mulec najprej nazorno prikazal zgodovino te nekoč najbolj prepoznane tovarne pijač pri nas, nato pa obdelal čas, ko je ta tovarna beležila največje uspehe. To so bila okrog leta 1975, ko je dnevno iz te tovarne odpeljalo preko 100 kamionov najrazličnejših pijač: od piva Pils, najbolj prepoznavne Talisove pijače Ora in raznih sokov, žganih pijač, med njimi Talisov rum, Kaval, Cassis liker…, pa vse do zelo priljubljenih Talisovih kisov. Skupaj je dnevno šlo iz te tovarne tudi preko 600 ton najrazličnejših pijač. Če pa bi sešteli vse te pijače, prodane v tem enem letu, bi dobili neverjetne številke, in sicer: preko 43 milijonov pol litrskih vrčkov piva, preko 63 milijonov stekleničk Ore, preko 115 milijonov žganjačkov 0,3 žganih pijač in še 4,7 milijonov litrov kisa. Skupaj, brez kisa, bi to znašalo preko 220 milijonov enot popitih pijač. Ali na vsakega državljana takratne Jugoslavije preko 11 teh enot letno…V tistem letu je to podjetje zaposlovalo preko 1000 ljudi.
Avtor se je seveda dotaknil tudi začetka in vzrokov stagnacije in nadaljeval z dokončnim zatonom, oziroma stečajem tega podjetja, ko so v Mariboru kot prvo in edino pivovarno v Evropi porušili. In to pivovarno, ki je bila zgrajena in odprta leta 1969, je bila porušena že po 30 letih. Med največje vzroke propada avtor prišteva številne menjave direktorjev, ki so bili kadrovani iz političnih struktur in niso bili kos obvladovati vedno večjih ekonomskih izzivov. Ti so eden za drugim sprejemali sporne poslovne odločitve, med njimi večkratne menjave etiket, spreminjanje kakovosti na račun lastne cene, zanemarjanje domicilnega tržišča in pa najbolj sporne odločitve Poslovno tehničnega sodelovanja s Pivovarno Laško. Takrat so tudi ukinili lastne blagovne znamke vseh vrst piv in za dobo pettih let proizvajali in polnili pivo Zlatorog za Pivovarno Laško. Ko je po začetku te realizacije nastopil nov direktor, je ta najprej izjavil, da je bil sklenjen sporazum, pri katerem je sodelovala tudi mariborska politika, največja zabloda Talisa. Dejal je še, da se pri tem Lon poslu dogaja to, da več proizvedejo, večja je izguba. In ravno to je potrjevalo vsa naslednja leta. Talis je hiral in hiral, dokler ni leta 1997 doživel stečaja in žalostnega konca.
Med tem časom so v Talisu doživljali še hudo hiperinflacijo pri kateri se je dogajalo, da za svoje prodano blago, v času plačila, niso dobili toliko kupnine, da bi pokrili reprodukcijski material ali surovine za novo proizvodno. Prav tukaj pa je moč iskati tudi vzroke za propad drugih močnih mariborskih in drugih podjetij. Z letno inflacijo preko 1200 % je država s tem, ko je noč in dan tiskala nov denar, dobesedno kradla proizvodnim podjetjem, ko so prejemali plačila za svoje izdelke ali usluge denar, ki je bil vsak dan vedno bolj ničvreden. Ostale, po Mulcu, ne nepomembne vzroke propada Talisa, pa je moč najti tudi zaradi prodaje, malo pred tem zgrajene kisarne, prodaje blagovne znamke Ora in ostalega programa gaziranih pijač ter še nekaterih drugih slabih ali nepremišljenih poslovnih odločitev.
In prav vse te nanizane postavke od vzpona do padcev v podjetju Talis, je avtor Franc Mulec zelo objektivno obdelal v omenjeni knjigi, ki obsega 180 strani, formata B5. V njej je veliko slikovnega gradiva, kar precej barvnega, ki prikazujejo proizvodnjo v tem podjetju od časa druge sv. vojne, pa do samega stečaja. Na koncu so prikazani vsi izdelki, ki pa zajemajo kar velik asortima. Čisto na koncu pa bo bralec našel poglavje: Komu izstaviti dobropis in komu račun, v katerem naniza vse dobre delavce, ki so garali v nemogočih delovnih pogojih, pri tem pa izgubljali svojo moč in zdravje, na koncu pa, kot brezposelni pristali na borzi dela, kasneje, ko pa so se upokojili pa prejemali mizerne pokojnine. Tisti, ki pa so podjetje zavozili, pa še danes kar udobno živijo. Njim pa bi bilo potrebno izstaviti še kako velik račun. Pa ga niso dobili, ne v Talisu in tudi v drugih zavoženih podjetjih ne. Tega računa niso dobili tudi tisti, ki so s svojimi državnimi političnimi zablodami v dokajšnji meri zavozili celotno gospodarstvo, kot poudarja avtor knjige.
Kakorkoli že, nekoč je bilo v Mariboru podjetje za proizvodnjo pijač, Talis se je imenovalo. V najboljših letih je bilo tam zaposlenih preko tisoč ljudi. Bilo je to imenitno, renomirano podjetje. Potem so prišle težave, podjetje je hiralo in izdihnilo. Na koncu so celo pivovarno, kot edino v Evropi, porušili. Tega podjetja nikoli več ne bo. Da pa se ne pozabi vsega dogajanja v tem podjetju, se osvetli nekaj morebitnih vzrokov za propad, predstavi vse izdelke, ki so jih tam proizvajali in še marsikaj zanimivega, se je Mulec odločil, da v obliki knjižnega dela vse to predstavi. Tako se resnica o žalostni zgodovini Talisa in mariborskega pivovarstva nikoli ne bo pozabila.









Želim kupiti knjigo. LP Milan