Zveza slovenskih slavističnih društev (ZSSD) bo letos podelila eno svojih najvišjih priznanj
Na zadnjem zboru članov ZSSD, ki je konec marca na Filozofski fakulteti v Ljubljani, so člani zveze soglasno sprejeli sklep, da Franci Just, član Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja, postane častni član ZSSD. Gre za priznanje, ki ga zveza podeljuje posameznikom z izjemnimi zaslugami na področju slavistike ter za njihov prispevek k razvoju in uveljavljanju slovenskega jezika. Prejemniki tega visokega priznanja Franci Just je ugleden profesor slovenščine, kulturni delavec, pisatelj, urednik ter avtor številnih strokovnih in znanstvenih člankov s področja literarne zgodovine. Listina o izvolitvi bo novemu častnemu članu slovesno podeljena 2. oktobra 2026 v okviru slovenskega slavističnega kongresa, ki predstavlja osrednje strokovno srečanje slavistov iz Slovenije in širšega prostora.
Rojeni Radgončan Franci Just je v svoji bogati in raznoliki karieri pustil pomemben pečat tako v stroki kot v širšem kulturnem prostoru. Kot dolgoletni profesor slovenščine je vzgojil številne generacije dijakov in študentov ter jim približal pomen slovenskega jezika in literature. Njegovo raziskovalno delo obsega vrsto strokovnih in znanstvenih prispevkov, v katerih se posveča predvsem literarni zgodovini in razvoju slovenskega jezika. Poleg pedagoškega in raziskovalnega dela je bil aktiven tudi kot urednik in kulturni organizator, s čimer je pomembno prispeval k ohranjanju in razvoju kulturne dediščine v pomurski regiji, Porabju in širše. Posebej velja izpostaviti njegovo dolgoletno delovanje v Slavističnem društvu Prekmurja, Prlekije in Porabja, kjer je opravljal tudi funkcijo predsednika ter pomembno sooblikoval njegovo delovanje. Njegovo delo zaznamuje tudi vztrajno prizadevanje za ustrezno, skrbno in odgovorno javno rabo slovenskega jezika, kar je danes še posebej pomembno v času hitrih družbenih in komunikacijskih sprememb.
Podelitev naziva častnega člana tako predstavlja priznanje dolgoletnemu predanemu delu Francija Justa ter njegovemu pomembnemu prispevku k razvoju slovenske slavistike in kulture.
Just je sicer rojen 6. januarja 1959, v Podgradu pri Gornji Radgoni, njegov kraj delovanja je predvsem Murska Sobota, ter praktično vsa Prlekija, Prekmurje in Porabje. Po končani osnovni šoli in gimnaziji se je na Filozofski fakulteti v Ljubljani vpisal na študij slovenskega jezika in primerjalne književnosti z literarno teorijo ter na slavistiki diplomiral s temo Pomurski pesniki 1920-1940 in na komparativistiki s temo „Vpliv Lessingove dramatike na Linharta“. Živi v Murski Soboti, kjer je tudi zaposlen kot profesor slovenščine na Srednji poklicni in tehniški šoli. Ukvarja se s publicistiko in literarnozgodovinskimi raziskavami, v založbi Franc-Franc, ki sta jo ustanovila s pisateljem Ferijem Lainščkom, je v letih 1992-2016 urejal več knjižnih zbirk in sodeloval pri organizaciji tradicionalnih literarnih festivalov – Srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede in festivala narečne književnosti Dialekta.
Je aktiven član Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja, pri katerem je leta 1991, ob 100. obletnici smrti primerjalnega slovanskega jezikoslovca Franca Miklošiča, v sodelovanju z Martino Orožen, Cilko Jakelj in Matijem Žižkom izdal Miklošičevo zlaganko in Miklošičevo mapo – pomožno učno gradivo za slovenski jezik v osnovnih in srednjih šolah. Delo, Dialogi, Mentor, Večer in Vestnik so časopisi in revije, v katerih je v 80. in 90. letih predstavljal in razčlenjeval aktualno pomursko literarno sceno. V rubriki Za zeleni jezik tednika Vestnik se je v letih 1992-1996 s 100 zapisi posvetil vprašanjem jezikovne kulture in javne rabe slovenščine. Pri Zvezi kulturnih organizacij Murska Sobota je uredil več monografskih in periodičnih publikacij ter bil v letih 1990-1991 urednik kulturološke revije Separatio. S svojim delom je tudi spodbujal in usmerjal mlade avtorje. Od 80. let prejšnjega stoletja se posveča literarnozgodovinskemu raziskovanju literarnih pojavov in osebnosti v slovenskem panonskem prostoru. Svoje izsledke objavlja v strokovni periodiki in znanstvenih zbornikih, sintetično pa jih je predstavil v monografskih knjigah Med verzuško in pesmijo: poezija Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja (2000), Besede iz Porabja, besede za Porabje: pregled slovstva pri Porabskih Slovencih (2003), Panonski književni portreti 1 (2006), Panonski književni portreti 2 (2012), Veršuši, pripovedavke in zménje 1: pogled na literarno ustvarjanje v prekmurskem jeziku do 1919 (2015) in Prekmurski pisateljski prostori (2019). Preučuje tudi književnost in jezikovno-kulturni položaj slovenske narodne skupnosti v Porabju na Madžarskem in je poleg porabskega slovstvenega pregleda pripravil kulturno-turistični vodnik Porabje (2009). Je eden najpomembnejših sodobnih glasnikov in raziskovalcev književnosti slovenskega panonskega prostora.
Leta 2023 je v počastitev treh okroglih obletnic izšla knjiga z naslovom So z nami, smo z njimi: izročilo Števana Küzmiča, Janoša Kardoša in Franka Bükviča. V njej je na pregleden način osvetlil življenje in delo omenjenih prekmurskih avtorjev. Knjigi je dodan obsežen popotni (kolesarski) vodnik po življenjskih postajah številnih prekmurskih evangeličanskih piscev ter vodnik po prekmurskih evangeličanskih cerkvah, ki ga je sestavil Štefan Kardoš.
Slavist Franci Just bo jeseni prejel eno najvišjih priznanj stanovskega društva