Ob Prešernovem dnevu je bilo v muzeju Špital spet živahno
Najstarejša stavba v Gornji Radgoni imenovana Špital, je bila včeraj, ko je bil državni kulturni praznik imenovan tudi Prešernov dan, na široko odprta. Tudi tokrat je bil namreč omogočen brezplačni ogled vsega zgodovinskega gradiva, ki ga Špital poseduje ter vseh stalnih in drugih razstav. Proti večeru pa je bilo mogoče prisluhniti predavanju ravnatelja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, profesorja zgodovine in geografije, Franca Čuša iz Svetega Jurija ob Ščavnici. Ob tem je bila tudi na ogled razstava Sveti Jurij ob Ščavnici- Prleške Atene, kot je Sveti Jurij ob Ščavnici poimenoval radgonski rojak, akademik dr. Anton Trstenjak. Predavanju, v katerem je Franc Čuš spregovoril o številnih pomembnih »jurjevskih« rojakih, je prisluhnilo le manjše število obiskovalcev, kar je velika škoda.
Čuš je namreč predstavil tudi monografijo Sveti Jurij ob Ščavnici – prleške Atene, ki je bila izdana in javnosti prvič predstavljena, februarja 2022. V knjigi je več avtorjev predstavilo pokrajino, zgodovino, življenje in pomembne posameznike iz občine oz. župnije Sveti Jurij ob Ščavnici. V besedi in sliki je Franc Čuš predstavil na široko pomen in dejavnost rojakov, kot so: dr. Anton Korošec, Edvard Kocbek in Vekoslav Grmič. Vsem trem so v Vidmu postavljeni doprsni kipi. Povedal pa je še, da so spominske plošče posvečene Viktorju Vrbnjaku v Seliščih, Jakobu in Francu Košarju v Slaptincih, Ivanu Vuku Starogorskemu na Ženiku (plošča je shranjena v gasilskem domu na Stari Gori), Franu Ilešiči v Brezju, Antonu Korošcu in Jakobu Kreftu v Biserjanah, Vekoslavu Grmiču v Dragotincih in Davorinu Trstenjaku v Kraljevcih. V Koroščevi rojstni hiši je urejena spominska soba. Povedano je bilo še, da so po Antonu Korošcu, Bratku Kreftu in Edvardu Kocbeku poimenovane ulice v lokalnem središču, po slednjem se imenuje tudi dvorana v kulturnem domu. Številni Jurjevčani so ime domačega kraja ponesli daleč naokrog in so pomembno soustvarjali zgodovino slovenskega naroda, je še poudaril Franc Čuš.
Monografija z naslovom Sveti Jurij ob Ščavnici – prleške Atene, je 224 strani obsegajoča knjiga, ki vsebuje številna poglavja, katera predstavljajo vse kar je povezano z življenjem v omenjenem delu Prlekije oz. Slovenskih goric: Pokrajina in ljudje, Jezikovna podoba, Zgodovina, Cerkvena zgodovina, Kmečko stavbarstvo, Običaji, Vinogradništvo, Društveno življenje, Danes in jutri, Prleške Atene, Potep po jurjevških vaseh in mešnicah. Vsebinsko knjiga presega meje občine Sveti Jurij ob Ščavnici ter posega v celoten prostor Prlekije in Slovenskih goric. Skupaj je prispevke napisalo 16 avtorjev, po večini domačinov. Dr. Miran Puconja v uvodu bralca k branju napoti z naslednjimi besedami: »Še so možni pogovori v družini, obuditev spomina na doživetja skupnega družinskega življenja, tudi z že pokojnimi predniki, sorodniki, o ljudeh iz našega sosedstva in bližnje ali bolj oddaljene okolice, na življenjske in usodne zgodovinske preobrate, katerih so bile deležne predhodne generacije v svojem skromnem, a vsega zadovoljstva polnem življenju, pa vendar niso in ne bodo nikdar zapisane. Prav v tem prenosu se skriva zagonetka našega primarnega zgodovinskega spomina.«
Dodatno vrednost knjigi dajejo bogato fotografsko gradivo, pesmi domačih pesnikov ter pripovedke in zgodbe domačih zbirateljev ljudskega izročila. Monografijo so uredili: Klavdija Bec, Franc Čuš, Katja Peršak Hajdinjak in Breda Žunič. Za zelo ličen izgled sta poskrbela Studio Vila in Smiljan Pintarič. Monografijo je založila in izdala občina Sveti Jurij ob Ščavnici. Naklada je 1500 izvodov, z namenom, da je vsaka družina v občini prejla po en brezplačen izvod, hkrati pa se občina predstavlja širši slovenski javnosti. Izdaja monografije je del projekta z naslovom Prleške Atene. Celoten projekt vključuje še premično razstavo sestavljeno iz 10 panojev, ki vsebinsko povzemajo vsebino Monografije. Del vsebin je predstavljen tudi s pomočjo multimedije. Oblikovana je bila spletna stran, do katere lahko dostopate na naslovu www.prleskeatene.si oz. so v sami knjigi t.i. QR povezave, preko katerih lahko bralec dostopa do določenih video vsebin. Celotno aktivnost je sofinancirača Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja. Občina Sveti Jurij ob Ščavnici se je namreč leta 2020 uspešno prijavila na 5. javni poziv LAS Prlekije… (F.K.)
Fotografije: Franci Klemenčič