Na Maroltovem srečanju odraslih folklornih skupin so „zaplesali v pomlad“
Po dveh letih „posta“, ko so bolj kot ne delovali na daljavo ali v anonimnosti, se je na radgonskem območju, konec tedna folklora spet zgodila v živo. V organizaciji JSKD OI Gornja Radgona, in ob finančni pomoči občine Apače, je namreč v Kulturnem domu Apače, potekalo območno Maroltovo srečanja odraslih folklornih skupin, ki so ga poimenovali „Zaplešimo v pomlad“, in sicer za občine Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Še pred začetkom revije, katero je vodila Simona Pirc Katalinič, vodja radgonske OI JSKD, je prisotne pozdravil tudi apaški župan, dr. Andrej Steyer. Na srečanju, kjer so zaplesale štiri odrasle folklorne skupine, iz vsake občine po ena, ki jih je strokovno spremljal dr. Tomaž Simetinger, uveljavljen slovenski koreograf, etnolog in kulturni antropolog, ki je bil do nedavnega tudi umetniški vodja Akademske folklorne skupine France Marolt, so kot gostje nastopili tudi domači tamburaši, katerim so se na odru pridružili številne folkoliristi, a tudi domači župan in občani, ki so skupaj zapeli tri pesmice.
„Kulturna dediščina je del nas, del okolja in družbe v kateri živimo. Obdaja nas povsod: v domovih, stavbah naših vasi in mest, bogata bera dediščine nas vabi v splošne knjižnice, muzeje in galerije, vse do arheoloških najdišč. Dediščina pa niso le najdbe, zidovi in zaprašena umetnost, temveč njen vonj veje iz tradicionalnih veščin, obrti in druge nesnovne dediščine, iz zgodb, pesmi in plesov naših dedkov in babic. Tudi danes bomo videli del naše bogate kulturne dediščine…“ je uvodoma dejala Simona Pirc Katalinič, ki je publiko spomnila, da naj ne pozabijo, da ples „krepi telo in duha, zato poplesujte vsak dan, kjerkoli že ste…“, pred nastopom pa je predstavila vsako posamezno folklorno skupino.
Tako Folklorno društvo Gornja Radgona deluje že 38 let. Plešejo vzhodno štajerske plese, nastopajo na srečanjih in različnih prireditvah v domači občini in drugih krajih po Sloveniji. V letu 2019, tik pred epidemijo, ko so praznovali 35 let delovanja, so se dvakrat uspešno predstavili v tujini, v Helmsheimu v Nemčiji in na festivalu Slovenija v Slavoniji v Vinkovcih. Folklorna oblačila, v katerih plešejo, so izdelana na osnovi terenske raziskave dr. Marije Makarovič, ki jo je opravila na podlagi fotografij ljudi iz Gornje Radgone in okolice. Tokrat so predstavili plesno koreografijo z naslovom „Gremo plesat“, katere mentorica je Tatjana Jakopec Kager. »Moški in ženske so dogovorjeni, da se popoldne dobijo na plesu. Ker ženske zamujajo, se moški odločijo, da poiščejo druge plesalke, pri čemer jih ženske zasačijo. Ob izgovoru, da le testirajo pojšter in niso nameravali plesati z drugimi, so ženske pomirjene. Skupaj se odpravijo na ples.« Vodji skupine sta Tatjana Jakopec Kager in Silva Mauko.
Folklorna skupina KD Janko Divjak Kapela deluje že 25 let. V skupini se je zamenjalo veliko plesalcev, trije pa so člani od samega začetka. Skupina pleše prekmurske, prleške in štajerske plese. Plesne nastope popestri tudi z domačo ljudsko pesmijo in predstavitvijo ljudskih šeg in običajev, ki so značilni za našo okolico. Društvo vsako leto pripravi dve samostojni prireditvi, ki sta dobro obiskani, ter se udeležuje različnih prireditev in nastopov na katere so povabljeni. Tokrat so zaplesali plesno koreografijo z naslovom „Zaplešimo“, ki pravi: Spet je čas, da zaplešemo. Vsak ima svoj najljubši ples in naj se z njim predstavi. Včasih ni bilo dovolj prostora – v kakšni kmečki izbi-, da bi zaplesali vsi hkrati, zato se plesalci pridružijo plesu, ali pa se umaknejo. Tudi, če je noga že malo “težja”, si srce še vedno želi poskočnega koraka in plesa.
Mentorica koreografije je vodja skupine Slavica Kovačič.
Folklorno društvo Sv. Jurij ob Ščavnici skrbi za ohranjanje kulturne dediščine, predvsem običajev, plesov in pesmi, že vse od leta 2005. Vsako leto raziščejo nek običaj in pripravijo splet plesov. Tako so v 15 letih ustvarjanja prikazali kožühanje, vedro – štrjök, bratev, košjo, kak se je k diklinan hodilo in še marsikaj. Tudi za tokrat so pripravili enega od običajev, in sicer „Pustni ples“. V času pusta vlada veselo vzdušje in ne manjka oračev, picekov, vil, korantov in kurentov ter različnih pustnih šem, ki so značilne za ta konec Slovenije… Po starem verovanju naj bi bila letina boljša, če gospodinje zaplešejo s pustnimi šemami. Kostumska podoba predstavlja oblačenje delovnega prebivalstva pri Svetem Juriju ob Ščavnici konec 19. stoletja. Avtor koreografije in vodja skupine je Sašo Ropoša.
Kot zadnji so se predstavili domačini, to je Folklorna skupina Vrisk Apače, ki je bila ustanovljena leta 1990. Redno se udeležuje območnih srečanj folklornih skupin, občasno je predlagana tudi za predstavitev na regijskem srečanju. Plesalci se lahko pohvalijo z nastopi širom po Sloveniji ter tudi z nastopi v tujini. Gostovali so že v BiH, Avstriji, na Madžarskem, v Nemčiji in Turčiji. Občinstvo razveseljujejo s plesi, pesmimi in običaji s področja Štajerske, Prekmurja, Koroške in Bele Krajine. Tokrat so se predstavili s Koroškimi plesi. Avtorica koreografije je njihova vodja, Tatjana Gorjup.
In kot je nekoč bil običaj, da so folklorne plese spremljale tamburaške skupine, po nekaterih krajih, največ v Beli Krajini, je še vedno tako, so tokrat v Apačah povabili v goste Tamburaško društvo Apače. Skupina deluje od leta 2007. Druži jih veselje do igranja in petja. Njihov repertoar je pester, saj igrajo različne zvrsti. Udeležujejo se nastopov v domači občini in širše. Medse pa so povabili še veliko drugih izmed prepolne dvorane, ki so skupaj ob igranju tamburašev, zapeli skladbe: Kam le čas beži, Čebelar in Pastirče. Ob koncu pa sta še predsednica Sveta OI JSKD Gornja Radgona, sicer tudi dolgoletna folklornica, Slavica Kovačič in apaški župan, dr. Andrej Steyer, vodjam vseh skupin podelila posebna priznanja.
