Predstavljajo se: Izidor, Jakob, Jasmine, Rene, Rina in Saša
V Domu kulture v Gornji Radgoni je vse do 1. septembra na ogled izjemno zanimiva Eksistenca – zvočno vizualna instalacija umetniškega druženja. Gre za instalacijo treh umetniških parov: Rina Gomboc, dijakinja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Izidor Vogrinec, dijak Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Rene Ketiš, študent Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Jakob Vogrinec, dijak Srednje šole za oblikovanje Maribor, Jasmine de Veras, samozaposlena v kulturi ter Saša Bezjak, samozaposlena v kulturi. „Razstava celostno združuje različne vidike na eksistencialna vprašanja tekom življenja – bodisi nam to predstavlja ljubezen bodisi zavedanje naše minljivosti,“ pravi Martina Frangež, diplomirana umetnostna zgodovinarka in diplomirana slovenistka, in dodaja, da je vprašanje eksistence – obstoja, morebiti najpomembnejše in najintimnejše vprašanje, ki si ga ljudje postavimo. Kaj je smisel vsega? Kam naprej? Čemu slediti? Sem v preteklosti ravnal_a prav? Bi moral_a iti drugo pot? In tokrat so o tem, kaj jim eksistenca pomeni, razmišljali trije umetniški pari različnih generacij.
„V celostni postavitvi smo tako priča različnim odgovorom eksistencialnega vprašanja: zvočna instalacija Rinine poezije o pomenu ljubezni in Izidorjeve doživete recitacije prinaša mladostniški in razigran vidik. Sicer polarna predmeta, ki spremljata razstavo, Rinina skicirka in Izidorjev polomljen telefon, ponazarjata tok življenja. Skicirka je nastajala več mesecev in vsebuje preizkušanje različnih tehnik, upodobitve izkušenj ter prelitih čustev, kar je nekoč bilo tudi v mobilniku. Sporočila ljubezni in tudi jeze, opomniki, fotografije trenutkov, posnetki veselja – naša doživetja dokumentirana v napravi. Renejevo in Jakobovo skupno delo odpira vprašanje o zavedanju samote in pomenu povezanosti. Na razstavljeni združeni fotografiji Mušice stojita drug ob drugem, njuno podobnost – v pozi, oblačilu, postavi, mimiki – in nakazano skupnost pa doživljata drugače kot gledalci, saj sta pred objektivom stala sama in se predala trenutku, kasneje pa sta fotografiji združila v eno. V Renejevem samostojnem delu se odraža pomen prisotnosti in tudi neprisotnosti. Najbolj obledeli in transparentni listi papirja so bili namreč pred objektivom najmanj časa, medtem ko so najsvetlejši listi tam obstali vse od začetka do konca. Jakobov triptih fotografij, ki nas vodi do povečanega detajla znotraj ure – avtoportreta v odsevu – postavlja ultimativno vprašanje eksistence in tudi minljivosti: »Kdo sem?«. Vezenina Jasmine in Saše se posveča vprašanju kolektivnega obstoja in enakopravnosti. Vijoličen krog izvezenih zvezdic, ki jih je toliko, kolikor je vseh narodov na svetu, izpod rok Jasmine in Sašina izvezena figura v zeleni in rumeni, katere tretja roka sega znotraj krog,“ ocenjuje Martina Frangež.
Po njenem namenska nedokončanost vezenine sporoča, da je pot pomembnejša od cilja ter da je pot lahko cilj in ne le nekaj, kaj nas do tja pripelje. „Jasmine s svojim samostojnim delom – tremi kolaži z živalsko motiviko – odpira še eno pomembno temo: nezavedna eksistenca živali, ob tem pa opozarja na njihovo, velikokrat kruto, vlogo v umetnosti – za izdelki iz slonovine se namreč skrivajo sloni. Saša se svojimi deli posveča minljivosti in enakovrednim nasprotjem. Vezenina z motiviko ženske in moške figure, ki sta s hrbtoma obrnjeni stran od druga druge, simbolizira obstoj dveh nasprotnih in hkrati si sorodnih polov, kar se odraža tudi na dveh razstavljenih podedovanih rutah – črni ruti, ki simbolizira smrt, in barvni ruti, ki simbolizira življenje. Ob bok črne rute, ki je nekoč služila kot oblačilo primerno za pogrebe, je postavljen Jakobov negativ filma, ki še dodatno opozarja na to, da smo minljivi. Razstava celostno združuje različne vidike na eksistencialna vprašanja tekom življenja – bodisi nam to predstavlja ljubezen bodisi zavedanje naše minljivosti…“ še dodaja Martina Frangež, umetnostna zgodovinarka in slovenistka













Škoda bi bilo, če si ne bi ogledali instalacijo umetniškega druženja treh umetniških parov (Foto: Jakob Vogrinec)
