V ospredju so znamenite osebnosti, ljudsko izročilo in kronike, kulturna dediščina in sakralni spomeniki, gospodarska in socialna zgodovina…
Če kdo, potem bo zgodovinar, mag. Dušan Ščap iz Mahovcev, gotovo z velikimi črkami ostal zapisan v zgodovini Apaške doline in širšega območja na desnem bregu reke Mure, med Cmurekom in Radgono. V nekaj zadnjih let je domači zgodovinar izdal že skoraj ducat različnih knjig, večinoma zgodovinskih v katerih raziskovalno razsvetljuje zgodovino „svojega polja.“ V vsaki novi knjigi, ki pride med bralce, je vedno nekaj novega, saj vedno dopolnjuje nekaj novega in širi spoznanja o Apaškem polju in njegovi zgodovini. Prav zaradi teh zgodovinskih gradiv mu bodo prihodnji rodovi in generacije Apaške doline in širšega območja med Radgono in Tratami ter Muro in hribčki Slovenskih goric, nekoč gotovo hvaležni. Že v srednji šoli in med študijem, še zlasti pa v minulih letih, se je dokopal do zgodovinskih podatkov kot nihče pred njim in izdal hvale vredno knjižno gradivom tako ali drugače povezano z zgodovino Apaškega polja. Vse novejše knjige vsebinsko dopolnjujejo ostale že izdane, saj pravi, da je proučevanje zgodovine Apaškega polja živa materija in se vedno znova odkrijejo kakšni dokumenti, fotografije oz. najdejo podatki, ki še nadgrajujejo spoznavanje preteklosti doline ob reki Muri.
„Zgodovina ni le nizanje letnic, temveč iskanje vzrokov in posledic v urejeni celoti sveta, kjer vsako dejanje preteklosti nosi moralno odgovornost za prihodnost,“ pove Ščap v uvodu v novi, 8. zvezek Gradiva za zgodovino Apaškega polja, ki enako kot vse predhodne predstavlja dragocen in celovit prispevek k ohranjanju lokalne identitete ter zgodovinskega spomina. Delo organsko dopolnjuje prejšnjih sedem zvezkov in prinaša nova spoznanja, ki temeljijo na skrbno zbranih arhivskih dokumentih, starih fotografijah ter lokalnem izročilu. Knjiga presega zgolj suhoparno nizanje dejstev; z obravnavo ključnih posameznikov, arhitekturne dediščine in družbenih razmer združuje eksaktno zgodovinsko analizo s humanistično globino prostora ob reki Muri.
Sam avtor pravi, da so tokrat štirje glavni vsebinski poudarki knjige, in sicer: Znamenite osebnosti, ki so oblikovale prostor: Knjiga podrobno osvetljuje življenjske poti izjemnih posameznikov, ki so vplivali na duhovni, narodnostni in gospodarski razvoj. Med njimi izstopajo pionir modernega čebelarstva in vizionar Anton Semlitsch, švicarski zdravnik dr. Julius Matthèy-Guenet z neomajno moralno ter strokovno držo, slovenski duhovnik in varuh narodne identitete Jakob Hanžič ter dr. Leopold Potzinger, zadnji “nemški” župnik in vpliven poslanec, ki je branil avstrijsko državno tradicijo na tem območju; Gospodarska in socialna zgodovina: Delo bralca popelje v svet premožnih mlinarskih rodbin, kot sta bila družina Sixt z monumentalnim mlinom v Konjišču in visokim intelektualnim dometom ter mlinarska rodbina Hötzl iz Črncev. Hkrati pa ne spregleda težaškega vsakdana kmetov, kar nazorno prikazujejo poročila iz Stogovcev (1880–1888) o nenehnem boju z vremenskimi neprilikami in socialnimi stiskami.
Tukaj je tudi kulturna dediščina in sakralni spomeniki: Posebna pozornost je namenjena materialnim ostankom, ki pričajo o bogati preteklosti. Sem sodijo zgodovinska posvetitev glavnega oltarja v Apačah z vgradnjo relikvij antičnih mučencev Oceana in Karine, skrivnostni renesančni kamin milanske rodbine Sforza in antični rimski medaljon v dvorcu Črnci ter poznogotski heraldični nagrobnik rodbine Dorner. In kot četrto avtor izpostavlja ljudsko izročilo in kronike: Zgodovinsko sliko živahno dopolnjujejo zapisi o vsakdanjem življenju, kot je slikovita kronika bivanja in kulturnega utripa v gradu Freudenau (danes propadajoči Črnski grad, op.p.) med letoma 1831 in 1833 ter pripovedka o velikanskem trgovcu z vinom Jakobu Sixtu in njegovem srečanju z nadnaravnim človekom.
Zgodovina Apaškega polja, ki se odstira skozi strani tega in preteklih zvezkov, ni zgolj zaporedje suhoparnih dejstev, letnic ali zbranih arhivskih dokumentov. Svet je urejena celota, v kateri neizprosno vladata logika vzroka in posledice ter globoka zgodovinska kontinuiteta. Vsaka odločitev in vsaka usoda posameznika, ki je nekoč stopal po tej obmurski zemlji, nosi v sebi težo odgovornosti. Ko raziskujemo preteklost, ne brskamo le po arhivih, temveč prepoznavamo neprekinjen tok zavesti, ki utemeljuje naš današnji obstoj.
„Naj bo ta zvezek zato več kot le zaključen raziskovalni projekt; naj služi kot trajen spomin in trden temelj za prihodnje debate. Zgodovinski nauk tega prostora je jasen: preteklost nas zavezuje. Smo stičišče preteklih energij in ustvarjalci prihodnosti, naša naloga pa je, da to večplastno dediščino z zavedanjem, spoštovanjem in pravičnostjo ponesemo naprej. Knjiga z zbiranjem teh raznolikih drobcev preteklosti dokazuje, da je zgodovina Apaškega polja živa materija in s tem postavlja trden, neprecenljiv temelj za vse nadaljnje raziskovalce v prihodnosti.
Kot že navedeno pri prejšnjih knjigah bo tudi ta predstavljala trden temelj za nadaljnje raziskovanje apaškega območja v prihodnosti. Ker je bilo potrebno predelati na stotine raznih podatkov in knjiga zaradi finančnih zmožnosti ni bila lektorirana, se za morebitne nedoslednosti bralcem že vnaprej opravičujem,“ nam je povedal mag. Dušan Ščap, ki je tudi tokrat zahvalil družini, in sicer ženi Mateji, otrokoma Juliji in Domnu, staršema Anici in Francu ter bratu Danijelu, saj bi se, kot pravi, brez njihove motivacije težje lotil vseh raziskovanj in pisanj.
