Prvo pero slovenskega detektivsko-kriminalnega žanra med Radgončani
Ob zaključku 19. študijskega bralnega krožka za odrasle, ki je potekala v okviru radgonske knjižnice, je na platoju pred Javnim zavodom Knjižnica Gornja Radgona potekal zelo zanimiv literarni dogodek. Gost dobro obiskanega dogodka je bil Tomaž Zupančič, bolj znan kot Avgust Demšar, mariborski pisatelj, ki piše izključno detektivske zgodbe. Gre pravzaprav za prvo pero slovenskega detektivskega – kriminalnega žanra, saj je Demšar, nekateri ga imenujejo „štajerski Shakespeare“ že pred leti prinesel nov veter v slovensko žanrsko pisanje in je skupaj s še nekaterimi kolegi poskrbel, da je domača kriminalka danes cvetoč literarni žanr. Po Demšarju je najpomembneje, da si zastavi cilj, s tremi vprašanji; kdo bo komu vzel življenje in zakaj bo to storil. In takrat se začne njegovo razvijanje detektivske zgodbe… Pred nekaj meseci je izšla njegova 10. knjiga z naslovom Cerkev, ki je bila tudi ena osrednji tem pogovora, ki ga je z avtorjem vodila vodja radgonske knjižnice Katarina Rauter.
Bibliografija Avgusta Demšarja, sicer docenta, profesorja likovne pedagogike, ki le redko krši Van Dinova pravila pisanja kriminalk, se je začela leta 2007, z romanom: Olje na balkonu (Prvi primer inšpektorja Vrenka), sledijo pa vsako leto novi detektivski romani, in sicer: 2008 – Retrospektiva (Drugi primer inšpektorja Vrenka); 2009 – Tanek led (Tretji primer inšpektorja Vrenka); 2010 – Evropa (Četrti primer inšpektorja Vrenka); 2011 – Hotel Abbazia (Peti primer inšpektorja Vrenka); 2012 – Obsedenost v času krize (Šesti primer inšpektorja Vrenka); 2013 – Miloš; 2016 – Pohorska transverzala; 2018 – Otok; 2020 – Cerkev.
Deseta, jubilejna kriminalka priljubljenega domačega pisca tega žanra Avgusta Demšarja. Gre za tipično kriminalko tipa kdo je storilec. Zločini se ponovno dogajajo v avtohtonem slovenskem okolju, v Mariboru s širšo okolico, v Prekmurju, na avstrijskem Koroškem in fiktivni vasici Vodnjaki, kjer, vsaj tako je videti, domuje posebne vrste zlo. V romanu nastopajo vsi glavni liki Demšarjevih prejšnjih romanov (Martin Vrenko, Ivana, Breznik, Miloš, Nika, Drago, Kralj, Levstek in drugi). Deseti, jubilejni Demšarjev roman je obsežnejši, zgodba še bolj kompleksna, zastranitve še bolj presenetljive. V knjigi z naslovom Cerkev (založba: Pivec). se kriminalisti spopadejo z umorom škofa, ki ga je morilec umoril po maši v baziliki Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori, kjer je mimogrede potekala tudi premierna predstavitev njegove najobsežnejše knjige. Avgust Demšar je psevdonim, s katerim se podpisuje Tomaž Zupančič, docent za likovno pedagogiko in didaktiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru, je med drugim dejal, da pisanje omenjen knjige ni „zajebancija, to je cerkev“. Do pisanja omenjenega romana ga je vodil finančni škandal v mariborski nadškofiji. „To je bila velika svinjarija. O tem se je premalo govorilo in je zadeva izpred let počasi šla v pozabo. Zato je to bil okvir, da je nastala zgodba o cerkvi“, je dejal Demšar.
Ob koncu nadvse zanimivega klepeta z uglednim romanopiscem detektivk, kjer je prisotne pozdravila tudi direktorica JZ Knjižnica Gornja Radgona, Andreja Vučak Hribar, je Demšar predal tudi priznanja udeleženkam 19. študijskega bralnega krožka za odrasle, ki so pred tem vestno prisluhnile pisatelju, ki že pripravlja nove zgodbe, saj je v pripravi 11. knjiga z imenom Tajkun. Zraven najbrž ne bo detektiva Martina Vrenka, ki so očitno, kot je dejal avtor, mora počasi upokojiti…
